Italijani v Divačo nelegalno pripeljali več ton smeti, prebivalci čakajo na ukrepanje pristojnih

V času epidemije koronavirusa, ko je država obstala, so prebivalci Gabrovega naselja v Divači opazili, da se v njihovi neposredni bližini dogaja nekaj čudnega. Kot je povedala županja Divače, Alenka Štrucl Dovgan, naj bi na zasebno zemljišče ob regionalni cesti med Divačo in Lipico, ob udornici  Risnik blizu varovanega območja Parka Škocjanskih jam, pet vlačilcev iz Italije pripeljalo in odložilo več ton smeti. Gre za že predelane smeti, stisnjene v bale, za katere je očitno, da so nekje že ležale dalj časa, "v času korone pa so to izkoristili in jih pripeljali sem", je pojasnila županja.

Dogodek so takoj prijavili okoljskemu inšpektoratu, kjer so nam to tudi potrdili. "Inšpekcija za okolje in naravo je bila v zvezi z odloženimi odpadki seznanjena 1. 4. 2020. Ker gre za sum storitve kaznivega dejanja obremenjevanja okolja, postopek vodi policija. Preiskava še poteka, zato vam več informacij ne moremo posredovati," so pojasnili. 

Medtem so v Divači zgroženi, saj pravijo, da se štiri mesece stvari niso premaknile nikamor."Smeti so še vedno tam in ogrožajo okolje in ljudi," pojasnjuje županja in dodaja, da so gasilci, da bi preprečili vetru, da raznaša smeti naokrog, kup prekrili s protitočno mrežo. Prebivalci se bojijo, da so med kupom smeti tudi nevarni odpadki. "Naša občina leži na območju varovanega ozemlja Parka Škocjanskih jam, v Naturi 2000, pod nami teče reka Reka in prepredeni smo z mnogimi jamami. Nihče ne ve, kaj je v teh smeteh in kaj se steka v podzemni svet," pa dodaja županja.

O odloženih odpadkih so bili obveščeni tudi policisti. Na PU Koper so pojasnili, da kriminalisti v zvezi s tem vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve več kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja. "Preiskavo usmerja Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Hkrati v predmetni preiskavi sodelujemo tudi z Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor, ki vodi postopek v okviru svojih pooblastil. Preiskava oziroma predkazenski postopek še poteka, zato vam podrobnejših podatkov ne moremo posredovati," so dodali.

Za navedeno kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen zapora do pet let. Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec za dejanje kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let, če pa je dejanje storjeno v hudodelski družbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.

Kdaj bo preiskava zaključena, nismo izvedeli, prebivalci Divače pa ostajajo v skrbeh, tako zaradi lastnega zdravja kot priljubljene turistične in sprehajalne poti. Županja je pojasnila, da so smeti odvržene ob udornici Risnik, ki je zanimiva turistična lokacija, ki ob kupu smeti ne nudi najlepšega razgleda. Udornica Risnik je sicer nastala z udrtjem stropa nekdanje jamske dvorane, povprečen premer udornice je 220 metrov, njena povprečna globina pa 72 metrov. Okoli udornice je speljana zelo obiskana Krasoslovna učna pot, ki je opremljena s številnimi informativnimi in usmerjevalnimi tablami, ki predstavijo kraške pojave, drevesne vrste in posebnosti kraškega gozda.

Prelovšek: Vpliv na zdravje je tako podoben kot če bi pili razredčeno izcedno vodo iz legalnih odlagališč odpadkov

Sestavni del smeti so velikokrat tudi tekoči odpadki, ki sami po sebi odtekajo v podtalnico. Po trdnih odpadkih v jamah pogosto kaplja in teče prenikla voda ter jih s tem spira v kraški vodonosnik. Izcedek iz odpadkov je podoben vodi, ki izteka iz legalnih odlagališč odpadkov, kjer odpadke spirajo padavine. Z legalnih odlagališč odpadkov se pred iztekanjem v okolje izcedna voda čisti na čistilnih napravah, iz nelegalnih odlagališč pa seveda ne, pojasnjuje Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. "V podzemlju so procesi, ki bi ta onesnaževala odstranjevali, izrazito šibkejši kot na površju (odsotnost rastlin, UV svetlobe, šibko odlaganje v sedimentih), zato koncentracijo onesnaževal zmanjšuje le redčenje. Če je redčenje majhno (npr. ob suši ali ob številnih onesnaževalcih v prostoru) ali pa je odpadek nevaren že v manjših količinah (npr. olja in naftni derivati, fitofarmacevtska sredstva, ostanki zdravil...), prihaja do prekomerne obremenjenosti. Vpliv na zdravje je tako podoben kot če bi pili razredčeno izcedno vodo iz legalnih odlagališč odpadkov."

Prelovšek opozarja, da je samočistilna sposobnost krasa majhna. "Ko tekoči odpadki zaidejo v kraška tla, jih je praktično tudi nemogoče odstraniti (npr. lanski primer onesnaženja v zaledju Rižane, onesnaženje Krupe z PCB-ji, onesnaženje izvira Globočec v Suhi krajini z naftnimi derivati, onesnaženje Krke s pesticidi). Del onesnažene vode teče v krasu po večjih kanalih (jamah), zato izvir dosežejo hitro, del pa se jih zadržuje v razpoklinskem vodonosniku, kjer iztekajo več mesecev (Globočec), let (Krka) ali celo desetletij (Krupa). Hkratna kombinacija hitrega in počasnega toka je v krasu zelo pogosta. Včasih tudi ne vemo, na katerem izviru in kdaj se bo onesnaženje pojavilo (primer izlitja kerozina v zaledju Rižane). Na nepropustni geološki podlagi lahko izcedne vode prestrežemo in jih pred iztokom v okolje predhodno čistimo. Vmesno okolje glede vpliva onesnaženosti so medzrnski vodonosniki (prodne nasutine rek), kjer je samočistilna sposobnost nekoliko višja od kraških, smer in hitrost toka sta bolj predvidljiva, prestrezanje onesnaževanja je teoretično lažje izvesti. Zaradi navadenega je odlagališča odpadkov zakonsko prepovedano vzpostavljati na vodoprepustnih tleh," še dodaja.