Ivje kočo na Snežniku spremenilo v ledeno kraljestvo

Kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), nastane ivje takrat, ko podhlajene kapljice zamrznejo pri stiku z oviro (drevesa, stavbe ...). Ob ugodnih vremenskih pogojih, kot so megla in veter ter temperature nekje med -2 in -8 stopinj Celzija, proces odlaganja kapljic na oviro poteka dlje časa. V dolžino se lahko ivja nabere tudi prek enega metra, kar posledično ustvari pestre zimske slike, opisujejo. 

Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko so bili hribi južne in zahodne Slovenije skriti v oblačnem sloju. Pihal je razmeroma močan severovzhodni veter in s seboj nosil podhlajene oblačne kapljice. Na privetrni strani javorniško-snežniške gorske pregrade je tako nastajalo ivje, ob spuščanju zraka proti Primorski pa je pihala zmerna do močna burja.

Zanimivo dogajanje pa je tudi danes na Kredarici, kjer sicer danes ne sneži, zmeren do močan severozahodni veter pa dviguje sneg in ga prenaša naokrog. Ta pojav imenujemo vejavica ali živi sneg, pravijo na Arsu. "Gre za zanimiv pojav, ko mehak in suh sneg odnaša veter. To se dogaja takrat, ko veter doseže hitrosti približno tam okoli 30 kilometrov na uro, seveda pa moramo imeti za to bolj puhast sneg. Če imamo na tleh bolj gost pršič, pa potrebujemo višje hitrosti vetra. Lahko rečemo, da veter ponovno oživi sneg na tleh, ki se začne premikati," je za Radio Slovenija pred dnevi dejal meteorolog za Agencije RS za okolje (Arso) Matija Klančar.

Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica se torej dogaja brez istočasnega sneženja, stroka pa ločuje med nizko in visoko vejavico.

Nizka vejavica je pojav, pri katerem veter dviga sneg in ga raznaša blizu površja snežne odeje, pri tem se vidljivost ne zmanjša in običajno snežni nanosi niso veliki. Pojav ni pogost, se pa lahko zgodi skorajda povsod po Sloveniji. Visoka vejavica pa je pojav, ko veter dviga sneg in ga nosi v višini vsaj dva metra in več visoko, pri tem pa se vidljivost močno zmanjša, na komaj nekaj metrov, morda še manj, je razložil Klančar. "Zelo lahko se takrat izgubimo, lahko omagamo tudi zaradi vetra in se podhladimo, saj vemo, da je ob vetru občutena temperatura zelo nizka," je opozoril. Vsaj nizka vejavica je sicer v gorah pogost pojav, na nižjih nadmorskih višinah pa je vejavica zaradi burje najbolj pogosta na prehodu med Primorsko in Notranjsko.

Za severozahod države je sicer Arso izdal rumeno opozorilo, saj je na tem območju splošna nevarnost snežnih plazov znatna oz. 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja snežnih plazov. Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je snežna odeja samo zmerno stabilna, drugod sorazmerno stabilna, so zapisali pri Arsu.

Trenutno je po podatkih Arsa snežna odeja na Kredarici debela 270 centimetrov, zjutraj pa so tam namerili minus 13 stopinj Celzija. Na Kaninu je trenutno 139 in na Voglu 130 centimetrov snega.