Avtorica prispevka: Jana Kobal Ocvirk
Irena Grafenauer je svojo glasbeno kariero začela zelo zgodaj. Prvič je nastopila že pri osmih letih. Tega se še dobro spominja njen kolega in prijatelj Aleš Kacjan, ki je takrat kot sedemletni deček nastopal z njo. "Neko zimo sva v okviru prireditev dedka Mraza imela turnejo po ljubljanskih osnovnih šolah. Na tisti čas imam zelo lepe spomine," je dodal solo flavtist Slovenske filharmonije Kacjan.
Irena je kmalu končala šolanje pri nas in se že v poznih najstniških letih odpravila v tujino. Štipendije ni dobila. Ker pa je njena družina verjela vanjo, je oče prodal avto in ji tako doplačal šolnino. V tujino pa je po Kacjanovem mnenju odšla, ker ji je le-ta takrat nudila tisto, kar ji ta okolica tu ni mogla.
V tujini prejela več glasbenih nagrad
V tujini je prejela kar nekaj najpomembnejših glasbenih nagrad. Med drugim je dobila mesto solo flavtistke v enem najboljših orkestrov, to je orkestru bavarskega radia, in sodelovala s takrat najboljšimi dirigenti. Kljub temu pa Irena Grafenauer v Sloveniji svojega mesta še ni našla.
Grafenauerjeva navdihuje tudi številne mlade glasbenike. Tinkara Kovač tako priznava, da je kot majhna deklica doma, poleg plošč skupine Jethro tull, imela tudi plošče Grafenauerjeve. "Že od nekdaj sem jo občudovala," dodaja mlada slovenska glasbenica. Anja Bukovec pa dodaja, da je bilo ime Irene Grafenauer v njeni karieri vedno prisotno.
Bolezen je ni ustavila
Kljub hudi bolezni Grafenauerjeva še vedno nastopa in poučuje na akademiji v Salzburgu. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor in Irenin prijatelj je povedal, da mu je bilo pri Ireni vedno zanimivo to, na kak način se je obnašala do svojih študentov. " Po koncertih so bile vedno vrste študentov in ona, tudi če je bila zelo utrujena, ker se je na koncertih vedno do konca razdajala, je bila pripravljena prisluhniti in jim dati nasvet. To me je vedno presunilo," je povedal Rukavina.
Vsi, ki Ireno poznajo osebno, pa o njej govorijo le v presežkih. Aleš Kacjan tako pravi, da je Irena zares dober človek. In to ne le po besedah, temveč po dejanjih. Na drugi strani Vladimir Rukavina razlaga, da mu je strašansko všeč Irenina humorna plat in vesela narava. "Po glasbenem septembru smo večkrat posedeli in se sprostili. To je neka Irenina stran, ki je mogoče ne pozna vsak," se spominja direktor Narodnega doma Maribor.
Prešernova nagrada in Slovenka leta
Tujina je Irenine dosežke priznala že veliko prej, slovenska javnost pa jo je bolje spoznala šele po nominacijah za Prešernovo nagrado in Slovenko leta, ki sovpadata z njenim razkritjem bolezni. Kandidatka za Slovenko leta Vlasta Nussdorfer je dejala, da je Irena dobila naziv, ki ga nekateri dobijo, ko jih že ni več, sedaj ob tej bolezni. "Očitno smo Slovenci taki, da ne opazimo ljudi, ki živijo med nami oziroma delajo za nas pravi trenutek. Opazimo jih šele kasneje, ko z nekim dejanjem opozorijo nase. V tem primeru je to žal bila bolezen," je svojo misel zaključila Nussdorferjeva. S tem se strinja tudi Aleš Kacjan, ki dodaja, da je Irena kljub Prešernovi nagradi za življenjsko delo svoje življenjsko delo že zdavnaj opravila. Zdaj se bori za življenje, svoje in življenja vseh bolnikov z levkemijo.