Slovenija

Rumen oblak plina iz Teola

Ljubljana, 26. 01. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
B.S./B.M.
Komentarji
0

Vznemirjenje v ljubljanski četrti Moste so povzročili strupeni hlapi dušikove in fosforne kisline, ki so ušli iz kemične tovarne.

Nad tovarno Teol na Tovarniški ulici v Ljubljani je bilo moč okoli 9. ure opaziti velik rumen oblak dima. Po prvih znanih podatkih so dim povzročili hlapi dušikove kisline, ki so nanadzorovano ušli iz tovarne.

"Sprožila se je eksoterna reakcija, ki je povzročila vretje tekočine v reaktorju, zaradi česa je prišlo do nekontroliranega izpusta dimnih plinov," je za 24ur.com potrdil generalni direktor Teola Danijel Šumej. Plin naj bi bil po njegovih trditvah v zaprtih prostorih nevaren, medtem ko naj bi bil po izpustu v okolje manj nevaren, kljub temu pa so okoliške prebivalce pozvali, naj ne zračijo svojih stanovanj.

Šumej je povedal, da kemikalijo izdelujejo za znanega naročnika, ki jo uporablja za dezinfekcijo v živilski industriji. "Stanje je bilo sanirano," je še povedal Šumej.

Na kraju nezgode so prispeli gasilci in policisti, obvestili pa so tudi inšpektorje za okolje, ki še zbirajo podatke o okoliščinah ekološke nezgode.

Glede na to, da bi lahko snov negativno vplivala na dihala in sluznico, je tudi policija bližnjim stanovalcem odsvetovala odpiranje oken oziroma zračenje prostorov.

Močna kislina, ki povzroča opekline

Daljše vdihovanje hlapov povzroča motnje dihal, kašelj, pljučni edem, kronični bronhitis, pri trajnejši izpostavljenosti je značilno izpadanje zobovja.

Dušikova kislina (HNO3) je izjemno močna strupena kislina, ki lahko povzroči hude opekline. Pri sobni temperaturi se sicer brezbarvna tekočina spremeni v plin rdeče ali rumene barve, ki je visoko vnetljiv. Kislino običajno uporabljajo kot laboratorijski reagent.

Uporabljajo jo tudi pri proizvodnji eksploziva kot sta nitroglicerin in trinitrotuelena (TNT), pri proizvodnji umetnih gnojil, v črni metalurgiji, kot reagent jo uporabljajo za ločevanje zlata in platine in je tudi ena glavnih sestavin t.i "kislega dežja", ki povzroča odmiranje gozda. Vdihovanje plinov lahko povzroči hude poškodbe pljuč, možne so tudi nevarne poškodbe očesa. Snov je tudi fetotoksična, saj pri dolgotrajni izpostavljenosti hlapom v nizkih koncentracijah povzroča poškodbe zarodkov.

Prvi poskus proizvodnje je šel po zlu

"Inšpektor za okolje ne more komentirati vpliva na ljudi in okolje," je povedala vodja ljubljanske izpostave inšpektorata za okolje Staša Bačnik, dodala pa je, da je "prišlo do iztekanja reakcijske zmesi dušikove in fosforne kisline". Inšpektor, ki si je ogledal prizorišče je ugotovil, da je bilo v reakcijski posodi 5 ton snovi, ki se je začela peniti. "Šlo je za pilotni poskus redne proizvodnje v obratu Teol," je povedala Bačnikova. "Penjenje snovi so želeli zmanjšati z vodo iz hidranta, vendar je pri tem prišlo do poškodbe stene reaktorja." Snov se je začela prelivati v zbirni bazen, od tam pa v kanalizacijsko omrežje, ki se steka v Ljubljanico. Poklicni gasilci so po trditvah Bačnikove začepili zbirni bazen, javno podjetje Vodovod – Kanalizacija pa bo skušalo ugotoviti, do kod sega onesnaženje.

Ob izlitju in sanaciji ni bil nihče poškodovan, po prvih ocenah pa naj bi škoda znašala okrog 2 milijona tolarjev. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da njihovi kriminalisti še preiskujejo odgovornost za dogodek in bodo z ugotovitvami obvestili pristojno tožilstvo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.