Raziskava, ki jo je naročil Urad za narodnosti, o položaju Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov živečih v Sloveniji, bi bila le ena izmed mnogih raziskav, če ne bi lani januarja skrivnostno dobila oznake "zaupno". Rezultati treh raziskovalcev so sicer nenenotni, v eni točki pa se strinjajo. Gre za to, da so tem skupinam kratene pravice, ki se nanašajo na kulturno identiteto. Njihova društva dobivajo minimalno finančno podporo, nimajo oddaj v svojem jeziku na javni
televiziji, kratena jim je tudi pravica do učenja materinega jezika. "Jezika teh narodov in narodnosti se ne sliši v šolah. V preteklosti je v šolah sicer bil prisoten srbo-hrvaški jezik. Sedaj želimo, da bi otroci v šolah svoj jezik imeli kot drugi izbirni predmet v sklopu rednega pouka," je povedal Ilija Dimitrijevski, predsednik Zveze narodnosti.
Podelitev statusa manjšin?
Ena od avtoric raziskave predlaga, da naj Slovenija tem narodnostim podeli status manjšine in to zapiše tudi v ustavo, saj naj bi to ustrezalo kriterijem Sveta Evrope. Prav te ugotovitve pa so verjetno botrovale nenavadni odločitvi vlade Liberalne demokracije, da je raziskavo zaradi izjemne občutljivosti in prahu, ki so ga dvignili t.i. izbrisani, leto dni pred volitvami potisnila v predal. Za raziskavo namreč niso vedele niti koalicijske partnerice. Miran Potrč, ZLSD, je povedal, da je poročilo te raziskave dobil Urad za narodnosti. "Ne vem pa, zakaj to poročilo ni bilo dano na sejo vlade," je še dodal Potrč.
Da je vlada vendarle vedela za poročilo in ga v času predvolilne kampanje ni želela objaviti, potrjuje tudi takratna izjava Slovenske ljudske stranke, v kateri so zapisali, da ekonomski migranti ne morejo dobiti statusa narodne manjšine. " V predvolilnem času smo vedno opozarjali, da ta vprašanja za nas ne pomenijo reševanja povezana s tistimi manjšinami, ki so avtohtone in so jim v naši ustavi določene manjšinjske pravice," je povedala Nada Skuk iz Slovenske ljudske stranke.
Vlada bo poročilo resno obravnavala
Ta problem je zaradi pisanja medijev torej morala prevzeti aktualna oblast. Tajno raziskavo je tako objavila na internetu. Se pa nova oblast zagotovo ne bo zavzela za to, da se narodom bivše Jugoslavije podeli status manjšine.
Branko Grims, SDS, je zatrdil, da bo slovenska vlada to poročilo zagotovo zelo resno obravnavala. Poročilo je namreč že obravnaval pristojen odbor vlade. "Če bodo potrebni ustrezni ukrepi, bo vlada to v potrditev predlagala parlamentu. Kakšnih radikalnih ukrepov, kot na primer sprememba ustave, pa na osnovi tega poročila ne bo potrebno predlagati" je še dodal Grims.
Direktor vladnega urada za narodnosti Janez Obreza in predstavniki Liberalne demokracije, ki bi pojasnili zapleteno in skrivnostno pot raziskave, ki je bila varovana s podobno oznako zaupnosti kot državne skrivnosti, zadeve niso želeli komentirati. Nihče od njih namreč ni želel pojasniti, zakaj niso storili ničesar, da bi prejšnja vlada raziskavo, ki jo je naročila, tudi obravnavala. Očitno je bila izkušnja izbrisanih, ki je LDS po nekaterih ocenah stala celo ponovne izvolitve, tako boleča točka, da so raziskavo zavestno in nedopustno potisnili globoko v predal. Tako tudi v opoziciji zanjo nočejo slišati.
