Izročitev ali izgon?

Z Generalne policijske postaje so sporočili, da so v četrtek, ob 21.44 uri, od Interpola v Kanadi prejeli obvestilo o prijetju Borisa Šuštarja, za katerim je Slovenija razpisala mednarodno tiralico.

Šuštar bo v priporu 48 ur

Šuštarja, ki so mu v Ljubljani sodili v odsotnosti in je nepravnomočno obsojen zlorabe položaja in prejemanja podkupnin, so prijeli pripadniki oddelka za imigracije Immigration Task Force, ko je Šuštar prišel na narok za politični azil, za katerega je pred časom zaprosil v Kanadi.

Podatkov o tem, ali bo Kanada Šuštarja Sloveniji izročila, slovenska policija še nima, saj je to odvisno od zaslišanja in odločitve pravosodnih organov Kanade. Policija je o tem že obvestila Ministrstvo za pravosodje in kazenski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Zapleti pri pripravi dokumentacije

Ker med Slovenijo in Kanado ni dvostranske pogodbe o izročanju, Kanada pa poleg tega ni podpisnica Evropske konvencije o izročitvi, je podlaga za izročanje državljanov ene države drugi notranje pravo obeh držav.

Po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Roberta Marolta pa je v slovenski zakonodaji določeno, da če teče postopek zoper nekoga, ki se nahaja v tujini oziroma ga je naše sodišče že obsodilo, lahko minister za pravosodje vloži prošnjo za njegovo izročitev. Prošnja se pošlje po diplomatski poti in se ji priloži potrebne listine, med katerimi je tudi sodba. O sami izročitvi odločajo pristojni organi zaprošene države skladni z njeno zakonodajo.

Izročitev ni edina možnost

Vodja sektorja za mednarodno pravno pomoč Ana Bučar je sicer poudarila, da izročitev ni edina možnost, prav tako pa je pojasnila, da glede prošnje za izročitev niso vezani na noben rok, saj je bil Šuštar prijet na podlagi imigracijskih postopkov. Obstaja pa tudi možnost, da bi Šuštar v Kanadi zaprosil za azil, kar bi vso stvar utegnilo zavleči. Po besedah Bučarjeve so namreč postopki za pridobitev azila dolgotrajni in lahko trajajo tudi več let.