Delavcem več pravic

Poslanci in poslanke so opravili drugo razpravo o predlogu novele zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Večji del razprave so namenili dopolnilu koalicijskih SDS in NSi, po katerem bi bili določilom tega zakona podvrženi le tisti samostojni podjetniki, ki bi imeli najmanj 50 zaposlenih. Opozicija dopolnilu nasprotuje, nasprotujejo mu tudi poslanci SLS in DeSUS. Menijo, da gre za razlikovanje med zaposlenimi v gospodarskih družbah in zaposleni pri samostojnih podjetnikih.

Da naj določbe zakona veljajo tudi za samostojne podjetnike, je z dopolnilom določil odbor za gospodarstvo, vendar pa pri tem niso sprejeli nobene omejitve glede števila zaposlenih.

Gre za sodelovanje delavcev pri upravljanju

Dušan Kumer (SD) je poslance opomnil, da obravnavajo zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in ne o pravicah kapitala. Z dopolnilom koalicijskih strank bi iz sodelovanja pri upravljanju izločili med 35 in 40 odstotkov zaposlenih, če bo trend malega podjetništva še rasel, pa bo ta odstotek še višji. Gre za neenakost državljanov pred zakonom.

Kumer je bil nad razpravo razočaran, saj je bila diskusija na odboru tehtna, v vmesnem času pa se je vlada z koalicijskimi strankami dogovorila, da na odboru sprejete dogovore iz zakona izloči in se vrne na prejšnje stanje.

Stanislav Brenčič iz koalicijske SLS dopolnila ne podpira. Poudaril je, da argumentacije delodajalcev, da bi podvrženost malih podjetnikov zakonu ogrozila njegovo konkurenčnost, ne razume. Dopolnila ne bo podprl tudi poslanec DeSUS Franc Žnidaršič.

Odločili so se za najbolj trdo pot

Milan M. Cvikl (LDS) je dejal, da so se poslanci SDS in NSi odločili za najbolj trdo različico. Dodana vrednost se ustvarja v ekipah in če menite, da samostojni podjetniki tega ne bodo ustvarjali v dobrem sodelovanju z delavci, ne vem, kaj vas vodi pri vzpostavljanju pogojev za delo v tej državi, je menil Cvikl.

Marijan Pojbič (SDS) je odgovarjal, da želijo z zakonom le urediti položaj v skladu z evropskimi direktivami. Z dopolnilom, sprejetim na odboru, se je odpravila nekonsistentnost, po katerem pravic iz zakona ne bi mogli uveljavljati samostojni podjetniki, z dopolnilom SDS in NSi pa se le določa prag, ki ga za uporabo teh pravic omogoča tudi direktiva. "Samostojnih podjetnikov ni enačiti s velikimi podjetji," je dodal.

Sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs je povedal, da je bilo sprva res določeno, da bi dolžnosti iz zakona veljale za vse samostojne podjetnike posameznike, a direktiva dopušča širok okvir in celo priporoča, da se določijo oblike formalnega sodelovanja delavcev pri upravljanju za podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposlenih. To priporočilo je primerno upoštevati, zato vlada podpira dopolnilo dveh poslanskih skupin, je dejal Štrovs.