Parlamentarna mandatno-volilna komisija je izbrala pet kandidatov za člane programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so jih predlagale politične stranke, in sicer glede na njihovo zastopanost v Državnem zboru.
Na predlog SDS so izbrali odvetnika Jožeta Hribernika, na predlog LDS publicista in profesorja na Fakulteti za družbene vede Vlada Miheljaka, na predlog SD pa profesorja na Fakulteti za družbene vede Jerneja Pikala. NSi je predlagala novinarja Tina Mamiča, SLS pa profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Jano Bezenšek.
Še pred glasovanjem so člani komisije iz vrst opozicijskih LDS in SD koalicijske kolege opozarjali, da morajo upoštevati določilo zakona, po katerem mora biti teh pet kandidatov imenovanih glede na zastopanost političnih strank v DZ. Izražali so namreč bojazen, da bodo koalicijski poslanci to določilo zaobšli ter izbrali kandidate glede na lastne preference.
Organ RTVS, ki bi bil imenovan mimo zakonskih določil, bi bil namreč nekredibilen, nekatere stranke pa bi morale pot do spoštovanja zakona iskati tudi na sodišču, je denimo napovedal Rudolf Moge (LDS). Tudi njegov strankarski kolega Jožef Školč je pričakoval, da bosta najmanj dva člana izvoljena iz vrst opozicije, in sicer iz dveh največjih opozicijskih poslanskih skupin (LDS in SD). Poslanec SD Dušan Kumer je zato predlagal, da bi bilo glasovanje o omenjenih petih kandidatih javno, pri čemer so ga podprli tudi preostali opozicijski člani komisije.
Največ očitkov na račun Miheljaka
Poslanci vladne koalicije so se odzvali na vnaprejšnja opozarjanja opozicijskih poslancev in zagotovili, da bodo o članih programskega sveta glasovali v skladu z zakonom. Jožef Jerovšek (SDS) je denimo napovedal, da bodo v poslanski skupini zastopanost strank v DZ v največji meri spoštovali, čeprav se ne strinjajo s predlogi opozicije. Med člani komisije so se nato vnele razprave o primernosti posameznih kandidatov in njihovi politični (ne)odvisnosti. Največ očitkov je s strani koalicijski poslancev letelo na račun Vlada Miheljaka.
Razprava se je poleg tega vrtela tudi o načinu glasovanja, saj so opozicijski poslanci vztrajali, da mora biti glasovanje javno. Člani komisije so nato izglasovali predlog Mirana Potrča (SD), da se glasuje z označenimi javnimi glasovnicami, za glasovanje pa skrbi posebna delovna skupina.
Zavrnili Preka
Še pred potrditvijo kandidatov za člane programskega sveta je mandatno-volilna komisija zavrnila predlog predsednika republike Janeza Drnovška, da DZ za kandidata za generalnega pravobranilca sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu izvoli Mira Preka.
Poleg Preka sta se za kandidata za generalnega pravobranilca sodišča Evropskih skupnosti prijavila še predsednik III. senata Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič in sodnica na sodišču Evropskih skupnosti Verica Trstenjak. Predsednik republike se je odločil, da državnemu zboru v imenovanje predlaga Preka, ki mu je pred drugima dvema kandidatoma, ki sta bila ravno tako ustrezna, dal prednost tudi sodni svet.
Še 16 kandidatov s strani civilne družbe
Mandatno-volilna komisija je izbirala tudi 16 kandidatov, ki so jih posredovali gledalci in poslušalci programov RTVS, univerze in fakultete, društva, zveze društev ter druge organizacije civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik. Za kandidate za člane programskega sveta so bili izbrani Alenčica Marija Bole Vrabec, Boris Cipot, Boris Gabrijan, Stane Granda, Tanja Kuštrin, Bine Matoh, Gregor Pivec, Hubert Požarnik, Jože Faganel, Spomenka Hribar, Tanja Lesničar Pučko, Jože Snoj, Ivan Štuhec, Mito Trefalt, Helena Kastelic Zupančič in Iva Jakopa.