Droge v zaporih

Zelo podobno, kot z mamili je tudi z alkoholom, nezvestobo v zakonu, onesnaževanjem okolja in fizičnim nasiljem. Organi pregona to dopuščajo, kot bi bili slepi, saj ukrepajo običajno šele, ko je prepozno. Imamo pač zakonodajo, ki ščiti barabe in organe pregona same in ne nedolžnih žrtev. Rešitev je v zakonski vrnitvi pooblastil organom pregona, da pridobijo pristojnosti, saj so sedaj brez pooblastil kot maškare in ne varuhi reda. Prav tako je potrebno na prvo mesto postaviti varnost ljudi in okolja, ne pa delovati v korist kapitalskih dobičkov. Organi reda naj se poudarjeno ukvarjajo z izvori zla in ne le s posledicami. Sociala naj pomaga Cerkvi pri pravočasni vzgoji za družinsko življenje, ne pa le z servisiranjem ljudi iz razbitih družin. Vrtci in šole naj preusmerijo scvoje ideale iz materialističnih, običajno tujih zvezdnikov ali našihh predsednikov Janezov na domače osebe, katere odlikuje sposobnost zglednega sožitja v lastni družini in soseščini. Rešitev za človeka, družino, soseščino, naselje in narod je v trdnosti, odprtosti in dodelovanju vsakega družinskega člana v svoji družini in širši družini. Šele takrat zaživi volja, ki je opevana tudi v državni himni z namenom, da jo živimo in ne le poslušamo. Zatorej ne pozabljajmo, da smo sami najbolj odgovorni za svojo varnost. Pri tem pa bi bilo prav, da nam družba pri tem pomaga in ne škoduje.

Ministra Gaber in Zver sta z zakonodajo praktično zavila vsakega otroka v vato v vrtcu in v šoli. To seveda ni slabo. Katastrofalno pa je dejstvo, da so mladi nezavarovani in izpostavljeni vsem negativnim vplivom izven vrtcev in šol. A tudi zaposleni v organih pregona imajo nizke plače in očitno na črno služijo s preprodajo...

Mar ni dovolj velik dokaz vpletenosti organov pregona v preprodajno verigo tudi ta, da po vsem izobraževanju niso sposobni preprečiti droge niti v zaporu?