Prekmurje danes praznuje obletnico združitve z matičnim narodom, ki bo letos prvič obeležena kot državni praznik, saj so poslanci državnega zbora dopolnilo k zakonu o praznikih in dela prostih dnevih sprejeli septembra lani. Osrednja državna proslava bo potekala v petek v parku pred gradom v Beltincih, slovesni govornik pa bo predsednik vlade Janez Janša.
V koordinacijskem odboru za državne proslave so prepričani, da imamo Slovenci za proslavo vso moralno pravico, saj z madžarsko manjšino delamo zelo dobro in se pri nas dobro počuti. Slovesnost po besedah predsednika odbora Aleksandra Zorna nikakor ni uperjena proti Madžarski, prav tako pa ni razloga za kakšno posebno zgodovinsko krivico.
Manjšini se zdi praznovanje nepotrebno
Predstavnikom madžarske manjšine v Sloveniji se zdi praznovanje nepotrebno, saj je Slovenija del Evropske unije, poleg tega pa so Slovenci v zgodovini prav tako ostali brez nekaterih svojih ozemelj. Predstavnica manjšine v državnem zboru Maria Pozsonec sicer uvedbi novega praznika ni izrecno nasprotovala in tudi ni glasovala proti, saj priznava, da ima vsak narod pravico praznovati po svoje.
Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Po koncu prve svetovne vojne je mirovna konferenca soglašala s tem, da se ta del ozemlja priključi ostalim slovenskim ozemljem, jugoslovanska vojska pa je avgusta leta 1919 zasedla Prekmurje. Določen del Slovencev sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in so tudi po omenjeni pogodbi ostali na Madžarskem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.