Ministra imata premierovo podporo

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v minulih letih velikokrat opozarjal na romsko problematiko ter tudi na konflikte med Romi in večinskim prebivalstvom, zato je danes kot smešne označil očitke vlade, da na tem področju ni bil aktiven. Hanžek vztraja, da pomeni začasna preselitev ambruških Romov konec pravne države in da bi se morali takoj vrniti na svoje domove, kjer bi se pogovarjali o morebitnih novih lokacijah za njihova domovanja.

Če se oblast ne odziva ne neprestano izražanje nestrpnosti politikov in če enako ravnata tožilstvo oziroma sodstvo v primerih spodbujanja sovraštva, prej ali slej izbruhne incident, kot se je zgodil v Ambrusu, je opozoril varuh. Upa, da bo dogodek streznil tako pozicijsko kot opozicijsko politiko ter da bodo takšni konflikti rešeni na bolj strpen način.

Hanžek je spomnil, da je bil deležen kritik prav zaradi tega, ker naj bi se preveč ukvarjal z manjšinami, na primer pravicami Romov, izbrisanih in istospolnih partnerskih skupnosti. Velikokrat je vlado pozval, da sprejme ukrepe za integracijo Romov. Ob tem je kritiziral tudi predsednika republike Janeza Drnovška, ki je v odzivu na dogodke v Ambrusu poleg spoštovanja različnosti omenil tudi asimilacijo Romov. To je eno od znamenj, da "slovenska politika nima pojma", kako se lotevati vprašanj manjšin, diskriminacije in sovražnega govora, je dejal ombudsman.

Ombudsman je zavrnil tudi očitke, da naj bi opozarjal le na probleme Romov, ne pa večinskega prebivalstva. Tako je v poročilu za leto 2005 glede konfliktov v lokalnih okoljih zapisal, da se ob neukrepanju ali neučinkovitosti državnih institucij posamezniki zatečejo k samopomoči, kar je za pravno državo najslabša rešitev. "V poročilu je napisano, kam lahko pripelje ignoranca državnih organov," je dejal.

Hanžek je še povedal, da so v uradu preverjali, ali so od Ambrušanov prejeli pritožbe glede razmer v romskem naselju. Dejal je, da so dobili le dve anonimni pismi z nestrpno vsebino. Zakon zahteva podpisane pritožbe, čeprav včasih naredijo tudi izjemo, če gre za tehtne pripombe oziroma če lahko na osnovi informacij iz pritožbe zadevo raziščejo. Varuh je dodal, da so od tedanjega okoljskega ministra Janeza Kopača v vednost dobili še pismo glede zbora krajanov Ambrusa, ki so ministra povabili na srečanje.

Ombudsman je tudi spomnil, da je bila vladna koalicija zelo dobro seznanjena z razmerami v Ambrusu. "Ljudje iz Ambrusa so se leta 2004 s takratnim opozicijskim poslancem Janezom Janšo sprehajali po Ljubljani." Če je po volitvah vlada ta problem pospravila v predal, to ni problem varuha, ampak političnih strank, je dodal.

Janša za dolgoročno rešitev

Predsednik vlade Janez Janša pa je pozitivno ocenil delovanje ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja in predsednika komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milana Zvera v zvezi z dogodki v Ambrusu. Napovedal je, da bodo "v teh okvirih" iskali tudi dolgoročno rešitev za ta konflikt. Po besedah Janše je šlo za "reševanje situacije na terenu in ni bilo časa za sklicevanje javne razprave in se 10 let pogovarjati o tem, kako zadeve rešiti". Takšen način reševanja problemov se je po oceni premiera dogajal prejšnjih 10 let.

Predsednik vlade je ocenil, da je "lahko govoriti na splošno o strpnosti in tolerantnosti, a salonsko govorjenje in teoretiziranje problema ne reši. Da ga rešimo, je treba ukrepati in poiskati rešitev, ki bo najboljša oziroma najmanj slaba, če ni idealnih rešitev".

Glede izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga, da morajo vlade sprejeti, da varuhi včasih morajo biti kritični, saj branijo interese ljudi in določena temeljna načela, Janša pravi, da to sprejema. Dodal je, da "bi težko rekel, da sodelovanje med vlado in Hanžkom v preteklosti ni bilo konstruktivno". Tisto, kar v tem primeru moti, pa je po besedah Janše to, da se je Hanžek takoj, ko je prišlo do te eskalacije, najprej obrnil na mednarodne inštitucije, na domače inštitucije pa se ni obrnil.

Kritike, da preselitev Romov iz Ambrusa ni bila najboljša rešitev, je Janša zavrnil in dejal, da "bi rad slišal od vsakega, ki to pove, kaj bi bila boljša rešitev za vse vpletene in kaj bi bila cenejša rešitev", trajna namestitev 200 specialcev v Ambrusu pa to po besedah premiera vsekakor ne bi bila. Glede pozivov za preselitev tudi Romov iz novomeškega naselja Žabjak je še dejal, da niso novi in da do njih občasno prihaja tudi ko gre za vprašanje nelegalnih romskih naselij v drugih občinah.

Tista romska naselja, ki jih je mogoče legalizirati, bo treba legalizirati, tista, ki jih zaradi okoljskih ali drugih razlogov ni mogoče legalizirati, pa bo treba preseliti, je dejal ob tem. "Tukaj smo pred zakonom vsi enaki, drugače to pomeni zagovarjanje nepravne države," je še opozoril in poudaril, da se bo iskala "najboljša možna rešitev, kar pa ne pomeni, da bo kdo lahko izsiljeval".

Napad na domačina sodu izbil dno

Romi so se iz Dečje vasi izselili po protestu krajanov Ambrusa, ki trdijo, da so bili 12 let tarča izsiljevanj in groženj. Pika na i in javni protest krajanov je spodbudil napad s strani prebivalca romskega naselja na domačina Jožeta Šinkovca.

Rome so začasno preselili v nastanitveni center Postojna, predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti Zver pa jim je zagotovil, da bodo našli novo lokacijo, kamor se bo preselila romska družina Strojan. Lokacije naj bi Romi že poznali, vendar zaenkrat ostajajo skrivnost. Govori se le, da naj bi šlo za širšo Dolenjsko.

Ombudsman je o dogajanju v Ambrusu obvestil pristojne evropske inštitucije. Slovenska vlada ga je obtožila, da je Slovenijo zatožil Evropi, Hanžek pa je dejal, da le opravlja svoje delo. Z odprtim pismom Matjažu Hanžku so se odzvali tudi Ambrušani, ki so skušali varuhu razložiti, s kakšnimi težavami so se soočali. Pismo v celoti ...

Zver pojasnjuje evropskemu komisarju: Do selitve je prišlo sporazumno

Zver je medtem pisal komisarju Sveta Evrope za človekove pravice Hammabergu, ki je slovensko vlado prosil za pojasnilo o romski problematiki. Šolski minister je v pismu pojasnil potek dogodkov v zvezi z romsko družino Strojan ter prizadevanja države na področju zaščite romske skupnosti v Sloveniji. Poudaril je, da je vlada v obdobju od leta 2004 do danes opravila znatne napore zato, da bi se položaj romskih sodržavljanov izboljšal in da bi v Sloveniji dosegli večjo stopnjo vključenosti romske skupnosti v družbo.

Minister je pismu izrazil obžalovanje, da komisar ni bil objektivno in celovito seznanjen glede dogodkov v zvezi z družino Strojan. Zato je v pismu izčrpno pojasnil vladne politike do romske skupnosti v Sloveniji in ukrepe, ki so bili izvedeni za zaščito romske družine Strojan.

Do preselitve družine je prišlo sporazumno, saj so njeni člani sami izrazili pripravljenost zapustiti območje, vseeno pa je njihova nastanitev v postojnskem centru zgolj začasna in bo trajala največ tri tedne, je zapisal minister. Poudaril je, da je vlada z družino v konstruktivnem dialogu in da bo rešitev za njihovo dolgoročno nastanitev sprejeta v soglasju z njo. Z družino so predstavniki države v nenehnem stiku in prav v teh dneh skupaj iščejo ustrezno in dolgoročno rešitev.

Komisija za romsko skupnost o zakonu o Romih

Vladna komisija za zaščito romske etnične skupnosti je na seji obravnavala predlog zakona o romski skupnosti v Sloveniji, ki naj bi ga prihodnji teden že obravnaval pristojni vladni odbor, je po seji komisije povedal Zver. Povedal je tudi, da bo trajna lokacija, kamor naj bi se preselila romska družina Strojan, znana šele po drugem krogu lokalnih volitev v ponedeljek.