Senat je presodil, da ni bilo podanih dovolj dokazov, da je Bojan Kaštrun dejanje storil iz koristoljubja, in ga je zato obsodilo le za temeljno obliko umora. Sodba še ni pravnomočna, okrožna državna tožilka Anka Kozamernik pa je že napovedala pritožbo, saj je prepričana, da dokazi kažejo na umor iz koristoljubja in zato s prekvalifikacijo kaznivega dejanja ni zadovoljna.
Senat, ki mu je predsedovala sodnica Marjeta Dvornik, je 45-letnega Kaštruna spoznal za krivega tudi ostalih kaznivih dejanj, katerih ga je bremenila obtožnica. Tako mu je skupaj za umor in za dva ropa, štiri tatvine, ponarejanje listin ter kršitev predhodne pogojne kazni izreklo enotno zaporno kazen 17 let in treh mesecev zapora. Poleg tega je senat za Kaštruna izrekel tudi varovalni ukrep zdravljenja odvisnosti od drog.
Olajševalne in oteževalne okoliščine
Pri določanje kazni za umor je sodišče upoštevalo olajševalno okoliščino, da je Kaštrun odraščal v neprimernih razmerah, saj je bil oče alkoholik, mati pa mu tudi ni izkazovala potrebne starševske ljubezni. Po pričanjih izvedencev so takšne družinske razmere povzročile, da so se pri Kaštrunu razvile disocialne motnje, za kakršne je značilen nizek prag, da postane nasilen. Niti sodni izvedenec psiholog niti izvedenec psihiater pa nista potrdila, da bi zaužite droge pred storjenim umorom bistveno zmanjšale Kaštrunovo prištevnost. Zato sodišče zmanjšane prištevnosti ni upoštevalo za olajševalno okoliščino.
Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo tudi oteževalne okoliščine, in sicer samo težo kaznivega dejanja, Kaštrunovo predkaznovanost in dejstvo, da si je po umoru prisvojil materin denar. Dodatna oteževalna okoliščina pa je bil tudi krut način ravnanja z materinim truplom. Pokojnici namreč ni izkazal spoštovanja, ko je njeno truplo spravil v hladilnik.
