
Parlamentarni odbor za zdravstvo se je seznanil tudi z načrtom pripravljenosti na pandemijo in ministrstvu za zdravje predlaga, da ga v skladu z različnimi priporočili ustrezno dopolni in po potrebi sproti spreminja. Opozicijski poslanci so v načrtu videli nekaj pomanjkljivosti, v njem pa so predvsem pogrešali poglavje, namenjeno informiranju javnosti.
Ministrstvo za zdravje koordinira priprave na morebitno pandemijo gripe, za katero ni nujno, da bi bila ptičja gripa. Čeprav glede pandemije obstaja veliko neznank, pa je mogoče predvideti, da se bo bolezen zelo hitro razširila in obremenila zdravstveno službo, je pojasnil minister za zdravje Andrej Bručan.
Stroka naj umiri ljudi
Precej govora je bilo namenjenega preskrbi države s protivirusnim zdravilom tamiflu in cepivom proti običajni, sezonski gripi. Kot je opozorila Cvetka Zalokar Oražem (LDS), je v nekaterih zdravstvenih domovih cepiva zmanjkalo v nekaj urah, saj ni bilo nikakršne koordinirane akcije.
Po mnenju predsednika odbora Ljuba Germiča (LDS) bi morala stroka ljudem dati jasno vedeti, da ni nobenega razloga za paniko in da čakalnih vrst za cepljenje ni. S pomanjkanjem cepiva se namreč javnosti vzbuja občutek, da je nekaj narobe, menijo opozicijski poslanci. Opozorili so sicer še na rok za dobavo tamifluja konec prihodnjega leta, ki se zdi nekaterim zdi odločno predolg.

Del načrta bo treba razdelati
Ministrstvo je oktobra pripravilo načrt pripravljenosti za pandemijo gripe. Gre za dokument, v katerem so opredeljene ključne naloge in ukrepi glede na različne faze pandemije. Predstavlja izhodišče za pripravo bolj podrobnih načrtov zdravstvenih zavodov in drugih služb, opredeljuje pravne podlage za ukrepanje in sodelovanje z drugimi institucijami. Na nekaterih področjih je razdelan v podrobnosti, na drugih pa ga bo treba sproti dopolnjevati glede na epidemiološko situacijo in priporočila mednarodnih organizacij.
Kaj pa navadni državljani?
Nekateri člani odbora so načrtu pripravljenosti na pandemijo gripe očitali več pomanjkljivosti. Po mnenju Zalokar Oražmove je presplošen, premalo konkreten, njegova izvedljivost pa je vprašljiva. V njem pogreša predvsem poglavje, ki bi bilo namenjeno "navadnim državljanom". Po njenem mnenju bi bilo načrt treba dopolniti s konkretnimi podatki o odgovornih osebah po posameznih regijah, kot to denimo določa avstrijski načrt pripravljenosti na pandemijo. Tudi po mnenju Germiča je poglavje obveščanja javnosti v načrtu skromno.
Germič opozarja tudi na pomanjkljivo vsebino načrta, ki govori o oskrbi morebitnih bolnikov v zdravstvenih domovih. Zanimalo ga je še, kako bo ministrstvo po izbruhu pandemije zagotavljalo ustrezen kader, če bo zdravstveni sistem preobremenjen. Srečko Prijatelj (SNS) pa se je pritožil nad predvidenim število posteljnih zmogljivosti v bolnišnicah (nekaj več kot 10.000), ki bi bilo v primeru pandemije zdaleč premajhno.
Koalicija zagovarjala načrt

Koalicijski poslanci pa so se po drugi strani strinjali, da je načrt ustrezno pripravljen ter da so pristojne institucije reagirale modro in umirjeno. Vasja Klavora (DeSUS) je poslanske kolege iz vrst opozicije pozval, naj imajo več zaupanja v stroko.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Marija Seljak je na nekatere očitke odgovorila s pojasnilom, da načrt vsebuje izhodišča za bolj poglobljene področne načrte, predstavlja osnovo in pove, kako se morajo zdravstveni zavodi na pandemijo pripraviti. Zdravstveni zavodi in bolnišnice sicer že imajo načrte, kako ukrepati ob posebnih pogojih, v primeru pandemije pa bi morali te načrte prilagoditi razmeram.