Poslanka nepovezanih poslancev in članica združenja Zares Majda Širca in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek sta predstavila predlog za novelo kazenskega zakonika v delu, ki ureja sovražni govor. Prepričana sta, da so spremembe nujne, saj naj bi bila veljavna zakonodaja pri kaznovanju sovražnega govora premalo učinkovita.
Majda Širca sicer priznava, da je težko določiti meje svobode govora, a prepričana je, da svoboda govora ni neomejena, ko gre za sovražno izražanje. Po njenem mnenju mora država preprečiti nestrpnost, ki jo širijo posamezniki. "Sovražni govor resno ogroža družbo in človekove pravice," je poudarila.
Poslanka še meni, da je definicija sovražnega govora v 300. členu kazenskega zakonika ožja od določbe 63. člena ustave in mednarodnopravnih dokumentov. Po njenih besedah bi se moral sovražni govor v zakoniku eksplicitno opredeliti kot kaznivo dejanje.
Širca je pojasnila, da od drugih strank še niso prejeli zagotovil o podpori novele, domneva pa, da ji večina parlamentarnih strank ne bo nasprotovala. Prav tako naj bi po njenih besedah predlog novele pred predsedniško kampanjo sprožil spodbudo za dialog o vprašanju sovražnega govora.
Preveč omahljivo ravnanje policije in tožilstva
Matjaž Hanžek pa je prepričan, da je za našo državo značilno pomanjkanje sodne prakse na področju kaznovanja sovražnega govora. Pri tem je opozoril na poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti v okviru Sveta Evrope, ki je bila objavljena v začetku leta 2007. Po Hanžkovih besedah naj bi omenjena komisija glede sovražnega govora Sloveniji očitala preveč omahljivo ravnanje policije in tožilstva že na podlagi veljavne zakonodaje.
Po Hanžkovih podatkih, je tožilstvo v zadnjih treh letih prejelo 26 predlogov za pregon na podlagi 300. člena, od tega pa naj bi tožilstvo na sodišče podalo šest ovadb, od katerih naj bi v dveh primerih prišlo do sodbe.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.