Nasadi so bili med petkovim neurjem s točo znova poškodovani, po grobih ocenah pa so več kot 80-odstotno škodo utrpeli tudi vinogradniki. Po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice so letošnja neurja s točo v največji meri prizadela več kot 9000 hektarjev v 29 občinah vzhodne in jugovzhodne Slovenije.
Po prvih ocenah ministrice za kmetijstvo Marije Lukačič, ki si je ogledala nekatera najbolj prizadeta območja, je povzročena škoda presegla načrtovani prag za pridobitev državne pomoči. To naj bi jo po njenih besedah država prizadetim območjem v primeru sprejetih akontacij zagotovila v roku pol leta, vsekakor pa letos.
Pomoč države bo seveda odvisna od poročil državnih ter občinskih komisij, ki že ocenjujejo škodo na terenu. Po besedah Lukačičeve pa bo v naslednjih letih potrebno narediti več na področju zaščite proti naravnim nesrečam, predvsem na področju namakalnih sistemov za zaščito pred sušo ter z mrežami proti toči.
Sadjarji ter vinogradniki si ob tem prizadevajo tudi za ustrezno vzpostavitev vzajemnega zavarovanja, ki pa naj bi ga zaradi premalo sredstev po besedah ministrice vzpostavili šele v naslednjem letu. Kot poudarjajo v omenjeni zbornici, bodo zaradi zadnjih neurij s točo potrebna večja dodatna investicijska vlaganja, rok za izvedbo ukrepov pa je po njihovem mnenju že začel teči.
Posavje, kjer sadjarji pridelajo okrog 30 odstotkov vsega slovenskega sadja, je v petek zopet prizadelo močno neurje s točo. Samo skupina Evrosad, ki spada med največje proizvajalce jabolk in hrušk na tem območju, ima vključno z zadnjo točo poškodovanih okrog 500 hektarjev sadovnjakov.
V Evrosadu zato upajo na ustrezno pomoč države ter na zagotovitev pogojev za delo več kot 100 redno zaposlenih delavcev. Samo nasadov jablan je v Posavju več kot 650 hektarjev, le nekaj nad 20 hektarjev sadovnjakov pa je zaščitenih z ustreznimi mrežami proti toči.
