Bo spremembe DZ potrdil?

Parlamentarna komisija za poslovnik je na današnji seji v sveženj poslovniških sprememb soglasno vključila predlog sprememb parlamentarnega poslovnika, s katerimi bi opoziciji zagotovili večino članov v nadzornih komisijah DZ, ob tem pa tem telesom odvzeli zakonodajne pristojnosti. Če bo spremembe potrdil tudi državni zbor, bo imela opozicija večino članov v komisijah za nadzor proračuna ter obveščevalnih služb.

Poslovniška komisija je s tem vsebinski del priprave sprememb "poslanske ustave" zaključila, v prihodnjih dneh pa jih bodo strokovne službe posredovale poslanskim skupinam v podpis. Tako vložen predlog naj bi komisija znova obravnavala najpozneje do 15. junija, DZ pa potrjeval na izredni seji.

Celoten sveženj poslovniških sprememb bi tako komisija lahko še ta teden posredovala poslanskim skupinam, državni zbor pa bi jih sprejemal na izredni seji, ocenjuje predsednik komisije Bojan Kontič (SD).

Novi predlogi zaradi zapletov pri razdelitvi funkcij

Predlog za spremembe 33., 39. in 40. člena poslovnika DZ, ki se nanašajo na sestavo nadzornih parlamentarnih komisij, je nastal kot posledica zapletov glede razdelitve funkcij in članske zasedbe delovnih teles, ki so v državnem zboru po izstopu 12 poslancev iz LDS trajali več mesecev.

Poslanske skupine so jih rešile minuli teden na seji kolegija predsednika DZ Franceta Cukjatija s sprejetjem odločitve o začasni zastopanosti v delovnih telesih ter zagotovilom koalicije, da bo državni zbor čim prej s spremembami poslovnika opoziciji zagotovil večino članov v omenjenih dveh nadzornih komisijah. Gre za komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter za komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima po sedanji rešitvi večino koalicija.

Poslanci koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS so tako vložili poslovniške spremembe, s katerimi bi opozicija imela večino članov v nadzornih komisijah. Opozicija bi tako imela možnost izvajati nadzor nad izvršilno vejo oblasti, ob tem pa bi tem telesom odvzeli zakonodajne pristojnosti, s čimer bi preprečili morebitno oviranje sprejemanja zakonodaje.

V razpravi je bilo slišati nekaj pomislekov

Predsednika komisije Bojana Kontiča (SD) je zanimalo, ali takšna poslovniška sprememba nadzornim komisijam ne bo odvzela tudi drugih funkcij poleg zakonodajne, Anton Anderlič (LDS) pa je izrazil bojazen, da nadzorni komisiji zakonskih predlogov tudi vsebinsko ne bi mogli več obravnavati.

Pomisleke je zavrnil vodja parlamentarne zakonodajno-pravne službe Miroslav Mozetič, ki je poudaril, da bo sprememba nadzornim komisijam odvzela pristojnosti le kot matičnemu delovnemu telesu, ostale pristojnosti pa pustila. Tako se bosta obe komisiji do zakonskih predlogov še vedno lahko opredeljevali kot zainteresirani delovni telesi.

Poslovniški komisiji je še s prejšnje seje ostalo odprto vprašanje morebitne spremembe 143. člena poslovnika, ki se nanaša na vlaganje zakonov po nujnem postopku. Vlada je namreč želela zakone, ki se nanašajo na usklajevanje s predpisi Evropske unije, vlagati tudi v okviru nujnega postopka, za katerega veljajo krajši roki, ne le po rednem ali skrajšanem postopku. Predlog ni dobil potrebne dvotretjinske podpore, saj so nekateri poslanci menili, da bi vlada utegnila možnost nujnega postopka zlorabljati.

V predlog poslovniških sprememb pa so člani komisije vključili koalicijski predlog, dopolnjen z opozicijskimi rešitvami, ki se tiče zastopanja vlade na sejah DZ in delovnih teles. Poleg ministrov in državnih sekretarjev bodo tako izjemoma - zaradi objektivnih razlogov, seje vlade ali mednarodnih obveznosti - na sejah lahko sodelovali tudi direktorji direktoratov na ministrstvih.