Muslimani praznujejo

Muslimani praznujejo svoj praznik kurban bajram, osrednja slovesnost muslimanov v Sloveniji pa je bila v Ljubljani v športni dvorani Slovan na Kodeljevem.

Molitev je vodil mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Bajramsko molitev pa so pripravili tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani in Novem mestu.

V poslanici pred slovesnostjo je slovenski mufti vsem muslimanom čestital kurban bajram z besedami "bajram šerif mubarek olsun". Ostalim pa je zaželel zdravo, uspešno in veselo novo leto.

Želijo si džamije

Verniki so se na slovesnost odpravili že pred sedmo uro zjutraj, ko so po parketu športne dvorane začeli razprostirati preproge. Mnogi so opozarjali, da prostor za molitev še zdaleč ni ustrezen, zato upajo, da bodo morda že čez dve leti slovenski muslimani ta dan praznovali v džamiji.

Džamija naj bi stala na približno 6000 kvadratnih metrov velikem zemljišču za Bežigradom v Ljubljani. Grabus je poudaril, da so z občino Ljubljana pripravljeni nadaljevati pogovore o gradnji džamije. O tem, kdaj naj bi v prestolnici stala džamija, pa mufti ne želi govoriti, dokler ne bo sklenjen dogovor z mestno občino, omenjata pa se leti 2008 oziroma 2009.

Kurban bajram je sicer čas izvrševanja pete islamske dolžnosti, hadža ali tradicionalnega romanja v Meko. Meka je rojstni kraj poslanca Muhammeda (Mohameda) toda to je tudi mesto, v katerem je zgrajen prvi hram na Zemlji. To je mesto poslanca Ibrahima (Abrahama) praočeta monoteističnih religij. Razodetje Kurana poslancu Muhammedu (Mohamedu) se je začelo v Meki in končalo na Arefatu (Arafatu), planoti v bližini tega mesta.

Izročilo beleži, da je pred 1417 leti poslanec Muhammed (Mohamed) opravil poslovilni hadž in je ob tej priložnosti imel znameniti govor pred okrog 100.000 romarjev na Arefatu (Arafatu). V tem govoru je poudaril pomembnost čuvanja ljudskega življenja in dostojanstva. Poudaril je ohranjanje bratskih odnosov med verniki in ljudmi na splošno. Kaba v Meki je duhovni izvir muslimanov, a romanje Kabe obnavlja in pomlajuje duh vernika.

Druga značilnost kurban bajrama pa je spomin na poslanca Ibrahima (Abrahama) in dogodek, povezan s kurbanom. To je dejanje, ki dokazuje, da mora biti človeško življenje spoštovano kot svetost in da se mora kurbansko meso razdeliti kot darilo sosedom in kot miloščina revnim.

"Vsako dobro delo povečuje našo duhovno razsežnost in nam pomaga, da postanemo boljši ljudje in koristnejši člani širše društvene skupnosti. Zato ima kurban verski, moralni in socialno-humanitarni pomen," so poudarili v slovenski islamski skupnosti.