Kolikšno škodo je utrpel Mirage?

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bila danes prva razprava v 4,6 milijona evrov vredni tožbi novomeškega podjetja Mirage Holography Studio zoper državo zaradi izgubljenega posla z registracijskimi nalepkami za vozila. Pred sodiščem so danes med drugimi pričali direktor strateškega grafičnega razvoja v Cetisu Peter Aužner, nekdanji član komisije notranjega ministrstva, ki je vodila potek uvedbe avtomobilskih nalepk Anton Korošec, in nekdanji pravnik v podjetju Miloš Šuštar, ki je pred prihodom v Mirage za časa Drnovškove vlade opravljal funkcijo generalnega sekretarja na notranjem ministrstvu.

Pred sodiščem danes ni nastopil direktor Miragea Robert Rotar, ki bo imel besedo na drugem naroku, 11. aprila.

Sodnica, ki vodi postopek, je tudi odločila, da bo na aprilskem naroku poleg Rotarja zaslišala tudi nekdanjega direktorja Cetisa Draga Polaka. Poleg tega pa bo imenovala finančnega izvedenca, ki bo dal svoje mnenje glede morebitne kršitve pogodbe, ki sta jo ministrstvo za notranje zadeve Mirage in Cetis sklenili 20. novembra 2001 za dobo pet let, ministrstvo pa je od nje odstopilo leto prej.

Izvedenec, ta bo najverjetneje kakšna inštitucija, manjša revizorska hiša, bo tudi ugotovil, kolikšno finančno škodo naj bi Mirage utrpel na račun izpadlih dobičkov in stroškov, povezanih s predčasno prekinitvijo pogodbe.

Aužner je na zaslišanju dejal, da sta si Cetis in Mirage posel z registracijskimi nalepkami razdelila, in sicer v razmerju 50:50, kar pomeni tako za poslovne aktivnosti kot tudi dobiček. Poudaril je, da je bila odpoved posla, s katerim je Cetis imel precej dela in na začetku precej težav, za celjsko družbo precejšen šok.

Da je tudi Mirage vložil precej napora v ta posel, je povedal tudi Šuštar in ob tem dejal, da je bila letna pričakovana količina zahtevanih nalepk s strani notranjega ministrstva 1,2 milijona. Ob tem je poudaril, da so predstavniki ministrstva trdili, da ne bo prišlo do spremembe zakonodaje, zato v pogodbi med ministrstvom in izvajalcema poslov ni bila vnesena klavzula glede predčasne prekinitve pogodbe, ki jo je on osebno zahteval.

Korošec je tudi dejal, da si je prizadeval, da se morebitne pravne posledice predčasne prekinitve pogodbe zapišejo v pogodbo, vendar naj bi temu izvajalca, Cetis in Mirage, nasprotovala. Zaradi pomanjkanja časa - pogajanja so potekala novembra 2001, zakon pa je začel veljati že decembra 2001 - tega pozneje niso vnesli v pogodbo. Ob tem je Korošec zatrdil, da si je prizadeval za enoletno trajanje pogodbe, medtem ko so izvajalci zahtevali 10-letne pogodbe. Na koncu je obveljalo petletno trajanje pogodbe, je dejal.