Več pluralnosti, manj pornografije

Splošna razprava o predlaganih spremembah zakona o medijih je pokazala, da se poslanke in poslanci razhajajo predvsem pri vprašanjih, povezanih s predvidenim obveznim objavljanjem popravkov oziroma odgovorov na novinarske prispevke in mnenja ter zagotavljanjem proračunskih sredstev za medijsko pluralnost.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je uvodoma predstavil cilje predlaganih sprememb medijskega zakona. To so po njegovih besedah zagotavljanje pogojev za pluralnost v medijih z vzpostavitvijo financiranja programskih vsebin medijev, zaščita otrok in mladoletnikov, varstvo slovenskega jezika in slovenske glasbene ustvarjalnosti. Poleg tega novela prinaša usklajevanje s pravnim redom EU ter spremembami zakonodaje s področja telekomunikacij, natančneje opredeljuje naloge agencije za pošto in elektronske komunikacije ter sveta za radiodifuzijo.

Za dosego prvega cilja, torej zagotavljanje pogojev za pluralnost v medijih, sta predvidena dva mehanizma: financiranja programskih vsebin medijev, katerega naloge bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje pluralizacije in demokratizacije v medijih, ter izboljšava sistema podeljevanja soglasij za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v izdajateljih medijev. S sprejemom predlaganih rešitev naj bi bil omogočen boljši nadzor nad koncentracijo v medijskem prostoru v Sloveniji ter vzpostavljeni mehanizmi za zagotavljanje večje pluralnosti v medijih.

Pri financiranju programskih vsebin medijev gre za podporo programskih vsebin medijev in razvoja njihove tehnične infrastrukture prek javnih razpisov. V okviru financiranja programskih vsebin medijev bo poskrbljeno tudi za financiranje radijskih in televizijskih programov posebnega pomena. Dejavnost programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega radijskega oziroma televizijskega programa po predlogu ne more soditi v okvir javne službe. Financiranje teh programov bi bilo mogoče urediti le v okviru financiranja javnega interesa na področju medijev.

Pri soglasjih za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v izdajateljih medijev novela prinaša novost, saj dosedanja ureditev na področju nedovoljenih lastniških koncentracij medijev ni predvidevala učinkovite sankcije. Tako sedaj predlog novele določa, da so vsi pravni posli ali sklepi skupščine ali drugega pristojnega organa nični, če pred tem izdajatelji medijev ne dobijo soglasja ministrstva za kulturo za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža. Pred izdajo soglasij mora ministrstvo pridobiti podatke od Agencije za trg vrednostnih papirjev, mnenje urada za varstvo konkurence in tudi mnenje sveta za radiodifuzijo, če gre za televizijski ali radijski program.

Novela vsebuje tudi omejujoče določbe o predvajanju pornografije, prizorov seksualnosti in nasilja, določa kvote pri slovenski glasbi na radijskih postajah in pri slovenskih avdiovizualnih delih na RTV Slovenija, ureja krajše roke za posredovanje informacij javnega značaja za novinarje in prinaša nekatere bistvene spremembe glede objave popravka.

V vladnem predlogu je med drugim zapisano, da "z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu".

Poslanci in poslanke so se po skoraj šestih urah splošne razprave o predlaganih spremembah zakona o medijih s 54 glasovi za in 17 glasovi proti odločili, da je zakonska novela primerna za nadaljnjo obravnavo.