Naša hrana vsebuje več vrst dodatkov; najbolj pogosti in nam tudi najbolj poznani so konzervansi, antioksidanti, emulgatorji pa barvila in sladila. A kot kaže potrošniki nanje niso najbolj pozorni.
Pri nas dovoljeno vsebnost dodatkov določa poseben pravilnik, po katerem se ravna republiški zdravstveni inšpektorat, kjer nadzor nad ustreznostjo živil opravljajo v okviru letnega programa in kadar dobijo kakšno prijavo.
Suzana Kobal z Zdravstvenega inšpektorata RS je povedala, da se stranke na njih obračajo z najrazličnejšimi pritožbami in prijavami, ki jih vedno obravnavajo. V živilih ugotovijo nedovoljena vsebnost aditivov ali pa presežene količine aditivov, vendar je delež neustreznih živil majhen.
Ponavadi le nekaj primerov na leto, pravijo na inšpektoratu. So pa v minulem mesecu imeli dva primera. Preveliko vsebnost dodatkov so ugotovili pri sušenih jajčnih testeninah, nedovoljen dodatek pa pri Kraševih mrvicah.
In kako nevarni so pravzaprav lahko nedovoljeni aditivi? Strokovnjaki pravijo, da lahko manjše količine zaužitih nedovoljenih dodatkov povzročijo lažja obolenja črevesja in prebavne težave, večje količine pa kronične zastrupitve, lahko tudi črevesnega raka.
Potrošniki še zdaleč nismo dovolj pozorni na to, kaj jemo. Proizvajalcem živil verjamemo in na slepo zaupamo, etiket na živilih niti ne preverjamo. Nedovoljenih dodatkov - za katere bi morali vedeti - pa naj bi bilo kar 44.
