Na seji so člani komisije državnega zbora (DZ) za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb govorili o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in sodelovanju policije ter državnega tožilstva pri pregonu najhujših kaznivih dejanj. Očitno pri tem sodelovanju obstajajo precejšnji problemi, je po seji povedal predsednik komisije Davorin Terčon (LDS) in dodal, da je komisija pozvala vlado, tožilstvo in policijo, da ta nesoglasja čim prej odpravijo.
Kot je pojasnil Terčon, se težave pojavljajo pri različni interpretaciji uredbe o sodelovanju med policijo in tožilstvom. "Najbolj zaskrbljujoče je, da se tudi opuščajo nekateri posebni preiskovalni ukrepi, ki so bili z odločbo tožilstva že odrejeni," je povedal predsednik komisije. Po njegovih besedah je iz navedb predstavnikov policije in tožilstva razvidno, da si obe strani želita, da bi sodelovanje izboljšali.
Ob tem je Terčon izrazil obžalovanje, da komisija ni dobila konkretnih primerov, ki so v poročilu, in v katerih se opuščajo prikriti preiskovalni ukrepi. Zato je komisija pozvala tožilstvo, naj ji predstavi konkretne primere. "Dobili smo splošno oceno, da je teh primerov malo in da ne gre za opuščanje prikritih preiskovalnih ukrepov v celoti, temveč gre za delno opuščanje, nemalokrat iz objektivnih razlogov," je pojasnil Terčon.
Opozoril pa je, da se to ne ujema s poročilom, kjer je zapisano, da se zaradi finančnih in kadrovskih težav nekateri ukrepi opuščajo. To po Terčonovem mnenju ne sme biti razlog, saj v preteklem letu s strani policije komisija ni bila obveščena o takšnih težavah. "Prav nasprotno policija in tožilstvo trdita, da se zavedajo, da morajo vse ukrepe izvesti v celoti," je še dodal Terčon.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.