Predlog zakona strankam omogoča uveljavljanje tako imenovane reparacij zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S pojmom reparacija sta mišljena pospešitvena elementa (nadzorstvena pritožba in rokovni predlog) ter določbe o pravičnem zadoščenju, je zapisano v gradivu, objavljenem na spletnih straneh vlade.
Cilj predloga zakona je tudi zagotoviti čim bolj natančno zakonsko podlago, ki bo sodiščem dala možnost, da lahko ustrezno odločajo v sodnih postopkih po tem zakonu. Zakon pa naj bi tudi stimuliral stranke v sodnih postopkih, da tudi same v okviru svojih interesov aktivno sodelujejo pri varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v 25 primerih, ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov sprožili slovenski državljani, odredilo izplačilo odškodnin v višini od 1000 do 9600 evrov. V vseh primerih je sodišče priznalo tudi povrnitev stroškov v višinah od 860 do 1000 evrov. Skupno bo morala Slovenija za primere, o katerih je danes razsodilo sodišče, izplačati odškodnino v višini 62.300 evrov in povrniti stroške v višini 24.790 evrov.
Sodišče je razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja, oziroma 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči.
Najvišjo odškodnino v višini 9600 evrov je sodišče prisodilo v primeru Ivana Klanečka proti Sloveniji. Ostale prisojene odškodnine se gibljejo v razponu od 1000 do 4800 evrov. Večini tožnikov je sodišče prisodilo povračilo stroškov v višini 1000 evrov.
To je že četrta odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zadnjem mesecu dni, da mora Slovenija plačati odškodnino zaradi sodnih zaostankov.
Lukenda je bil prvi
Evropsko sodišče za človekove pravice je glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo v primeru Franja Lukende. Sodišče je v tem primeru 6. oktobra lani razsodilo, da mu mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov izplačati odškodnino za negmotno škodo v višini 3200 evrov in 965 evrov za stroške.
Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.