Nove tablice bodo nekakšna kombinacija prve, kot smo jo imeli po osamosvojitvi in sedanje tako imenovane evropske, ki se je že drži vzdevek prehodna.
“Razlika med novo in obstoječo tablico je ta, da ne bo več krajevnih oznak, se pravi registracijskih oznak kot so Celje, Ljubljana, Maribor. Nove tablice bodo imele številke in črke kot tiste prve tablice po osamosvojitvi. Hkrati bodo imele zeleno obrobo in ne več črno ter logotip Evropske unije in grb Slovenije,” je povedal Bojan Trnovšek z Direktorata za upravne zadeve.
Gre že za tretjo menjavo tablic v komaj 14-ih letih, kar je za marsikoga neracionalno. V državni upravi tiho priznavajo, da je bila lanska menjava zaradi vstopa v Evropsko unijo ponesrečena. Kmalu zatem pa je bil potrjen še nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Ta v letu dni, to je do letošnjega avgusta, zapoveduje začetek izdaje novih tablic, vendar
ostajajo veljavne tudi stare.
Druga velika sprememba je nov koncept registracije. “Zaradi ukinjanja krajevne pristojnosti bo možno vozilo registrirati na katerikoli upravni enoti oziroma tehničnem pregledu ne glede na stalno prebivališče. Po novem bo tablica vezana na vozilo in ne več na vozilo in lastnika,” je še dejal Trnovšek.
Registracija bo tako ostala na vozilu, tudi če se vozilo proda.
Ker je rok za nove tablice inštrukcijski, torej navodilo in ne zapoved, je glede na to, da se država še vedno ni odločila, kdo je zmagovalec mednarodnega razpisa, malo verjetno, da bi že s 13. avgustom na upravnih enotah ob registraciji novega vozila res dobili tudi nove tablice.
Tablice brez občinskih grbov
Na pogled najbolj očitna sprememba registrskih tablic bo torej ta, da na njih ne bo več registrskih območij in občinskih grbov. Prav ta novost se nekaterim zdi slaba, večina pa se zaradi oblike tablic ne razburja. Je pa nad njihovim novim videzom bolj nezadovoljna oblikovalska stroka, ki meni, da je bila prezrta pri odločanju o novi podobi tablic.
Registrska oznaka na tablicah se voznikom zdi koristna, ker med drugim omogoča hitro identifikacijo vozila in zaznavanje neznanih avtomobilov v nekem okolišu. Sicer pa, kot trdi oblikovalec Jani Bavčer, čigar predlog za registrsko tablico je bil zavrnjen, strkovnjaki niso imeli pri določanju videza tablice nobene besede. “Tablica je očitno narejena po okusu ljudi, ki so jo izbirali. To se pravi državnih birokratov,” je prepričan Bavčer.
Brez dodatnih stroškov
Glavne kritike, ki letijo na izbrano obliko tablice so, da se ne razlikuje od drugih evropskih tablic. “Zelena obroba je element, ki ločuje tablico od ostalih, vendar je premalo poudarjen element,” še dodaja oblikovalkec Bavčer.
Profesor z Akademije za likovno umetnost Gregor Košak poudarja, da so registrske tablice pomemben element državne identitete. Vendar za tako imenovano slovensko zeleno pravi, da ta nima rdeče niti z našo prepoznavnostjo. “To je del tiste žalostne zgodbe o prepoznavni državni identiteti, kjer kombiniramo del identitete “Slovenija moja dežela” z belo, plavo, rdečo triado, ki pa se medsebojno izključujeta,” meni Košak.
Sicer pa je Bavčer predvsem nezadovoljen s kombinacijo vseh elementov med sabo. Po njegovem mnenju je tablica neuravnovešena. So pa bolj dobrodošle nove stare črke. Z oblikovalskega vidika črke in številke na tablicah, ki se trenutno izdajajo, namreč niso bile posrečene.
