To ni davek na pare brez otrok, niti ne davek na samske, je zatrdil podjetnik in član vladnega strateškega sveta Ivo Boscarol. "Gre za obremenitev oseb, ki ne poskrbijo za svoje potomce, ne glede, ali so poročeni ali samski," je pojasnil Boscarol in ob tem dodal, da bi bili zavezanci le tisti, ki bi otroke lahko imeli. Boscarol ob tem poudarja, de ne bi šlo za nov davek, temveč za za zamenjavo obstoječega davka na plače z drugačno obliko ter drugače poimenovanim davkom.
Motivacija za delodajalce?
"Plačevali bi ga le zaposleni. Davek bi lahko plačevali tako kot sedaj in bi šel v breme delodajalca, seveda pa je možno tudi, da bi ga plačeval neposredno zaposleni," meni Boscarol. "Davčna obremenitev bi ostala tako za tiste, ki nimajo potomcev, podobna zdajšnjemu davku, zmanjšala bi se za tiste, ki jih imajo."
Taka zamenjava davkov, tako Boscarol, bi bila motivacija za delodajalca, da zaposluje delavce, ki imajo otroke. "Sedaj je namreč obratno. Delodajalci se izogibajo zaposlovanju mladih žensk zaradi potencialne možnosti večjih izostankov, ki so posledica materinstva ter nege otrok, kar je seveda zelo diskriminatorno," pravi Boscarol.
Poleg tega bi taka zamenjava davkov zmanjšala "sedanjo neenakost, ko so državljani brez otrok zaradi manjših stroškov v primerjavi s tistimi, ki imajo otroke, v privilegiranem položaju, torej uživajo nekakšno boniteto. Te pa so povsod obdavčene." Ob tem Boscarol izpostavlja, da tak zakon ne posega v svobodo posameznika bolj od ostalih zakonov.
Drobnič: Družina v boljšem položaju
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pa je omenjeno pobudo komentiral z besedami, da se ne nagibajo k temu, da bi uvedli poseben davek za samce. Kot je dejal, so se v programu odločili v korist družine, tako da so družinski člani in družina v večji meri v boljšem položaju, in sicer bodisi pri dohodninskih napovedih ali pa pri družinskih prejemkih, starševskih prejemkih in socialnih transferih.
Po ločitvi težave s preživnino
Pri tistih parih, ki imajo otroke in se potem razidejo, predstavlja vedno večji problem izterjava preživnine. Z nadomestili jim pomaga Preživninski sklad. Težava pa je v tem, da je staršev samohranilcev, ki prosijo za pomoč, iz meseca v mesec več.
Povprečno na mesec dobijo okoli 16 tisoč tolarjev. Lani je sklad izplačal za nekaj več kot 558 milijonov tolarjev nadomestil za preživnine in to 3.576-tim otrokom. Višina sredstev narašča iz leta v leto, ker se nadomestila višajo, in vedno več je upravičencev do teh nadomestil. Naloga preživninskega sklada pa je tudi, da terja svoje dolžnike.
Kot je povedala Lilijana Madjar, direktorica preživninskega sklada, sredstva od dolžnikov terjajo v različnih oblikah. Rubijo jim dohodke, torej plače, pokojnine, nadomestila za brezposelne, tudi prihranke na hranilnih knjižicah ter celo motorna vozila.
Kljub sredstvom, ki jih ima sklad na voljo, so leta 2004 od upnikov izterjali le 80 milijonov tolarjev, kar znaša okoli 15 odstotkov vsega denarja, ki ga je preživninski sklad otrokom izplačal lani. Postopki izterjatve so neučinkoviti in dolgotrajni - zaradi v glavnem nizkega socialnega statusa dolžnikov, pa tudi zato, ker nekateri najamejo celo odvetnike, s katerimi dokazujejo, da nimajo dovolj premoženja.
Tudi zato maja lani sprememba v kazenskem zakonu, po katerem je kaznivo že samo neplačevanje preživnine, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora. Kot meni Vlasta Nussdorfer iz društva Beli obroč, bi bila za rešitev poleg rubežev, potrebna tudi družinska sodišča, kjer bi lahko probleme s preživninami reševali prednostno in predvsem hitro.
