Na krajši slovesnost pred Aljaževim stolpom sta spregovorila predsednik vlade Janez Janša in predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franci Ekar. Obeh slovesnosti so se udeležili tudi predsednik DZ France Cukjati, ameriški veleposlanik v Ljubljani Thomas Robertson in nekateri poslani SDS.
Premier je v svojem govoru poudaril, da vrh Triglava zavzema posebno simbolno mesto. Ko se je začelo tekmovanje z vprašanjem, kateremu narodu bo pripadal vrh Triglava, se je hkrati začela pisati tudi zgodovina modernega slovenskega gorništva. Če ne bi bilo dovškega župnika Jakoba Aljaža, bi bila ta zgodovina najbrž drugačna, meni Janša. Aljaž je v nekaj letih obrnil zgodovino, in sicer ne samo s postavitvijo Aljaževega stolpa, temveč je v enem letu postavil Aljažev dom v Vratih in Triglavski dom na Kredarici.
Aktivnosti Aljaža so slovenske gore dokončno naredile za slovenske, je prepričan Janša. Predsednik PZS Ekar je v govoru pri Aljaževem stolpu spomnil, da je Janša tudi alpinist, "kar planinci radi slišijo". Janša je namreč v 80. letih preplezal sloviti Čopov steber v Triglavski severni steni, za kar mu je Ekar ob tej priložnosti izročil plaketo, ki dokazuje, da je premier preplezal steno.
Kot že omenjeno se je obeh slovesnosti udeležil tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani Thomas Robertson, ki je povedal, da se je sicer prvič povzpel na goro kot je Triglav, zato je "zelo ponosen nase". Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se je povzpel na Triglav, ki je velik nacionalni simbol Slovencev ravno ob tako posebni obletnici.
V večernem kulturnem programu so med drugim sodelovali svetovno priznani tenorist Janez Lotrič ob spremljavi Toneta Potočnika ter baritonist in solist ljubljanske opere Marko Kobal ob spremljavi Tomaža Plahutnika. Ljubitelje gora in narave pa so zabavali tudi Rovtarski penkarji, obrtniški mešani pevski zbor Notranjske, moški pevski zbor Razpotje Col in še nekateri drugi izvajalci. Slišati pa je bilo mogoče tudi himno Slovenske planinske zveze Triglav moj dom, ki jo je zložil Jakob Aljaž, in so jo prvič izvedli ravno ob postavitvi njegovega stolpa.
Kot je znano, je Aljaž vrh Triglava od Dovške občine kupil leta 1895 za simbolični znesek, nato pa prav tako na svoje stroške naročil izdelavo Aljaževega stolpa, ki ga je pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. S postavitvijo stolpa je simboliziral slovensko obvladovanje gorskega sveta. "Največja svetinja slovenskega planinstva je tako postala last vseh planincev in Slovencev," je v četrtek ob predstavitvi aktivnosti ob obletnici povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je pred današnjo mašo nagovoril zbrano množico obiskovalcev.
