Ob ideji pluralizma so volitve dobile drugačno družbeno vsebino. Istočasno pa so nastajali tudi družbeni premiki, ki so uvajali pluralizem v političnem življenju.
Skupščinski sistem je normativno temeljil še na ustavi iz leta 1974, deloma pa je bil popravljen s sprejetjem ustavnih amandmajev. Stranke so predlagale kandidate v tri zbore: družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela. Vsak od zborov je štel po 80 poslancev, skupaj torej 240 poslancev. Na volitvah je Demos skupaj dobil 126 glasov, od drugih strank pa kot posamična stranka največ Stranka demokratične prenove (prejšnja Zveza komunistov Slovenije).
V skupščino je prišlo deset strank: Stranka demokratična zveza - Narodna demokratska stranka (ki se je nato razcepila in del poslancev se je priključil novoustanovljeni Demokratski stranki, ki je tudi sestavila svoj poslanski klub), Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, Zeleni Slovenije, Liberalna stranka, Slovenski krščanski demokrati, Stranka demokratične prenove, Liberalno demokratska stranka, Socialistična stranka Slovenije, poleg njih pa še predstavniki obeh manjšin in nekaj neodvisnih kandidatov.
Neposredno je bilo izvoljeno tudi predsedstvo republike: za predsednika Milan Kučan, za člane pa Matjaž Kmecl, Ivan Oman, Dušan Plut in Ciril Zlobec.
