Pravosodno ministrstvo v zakonskem predlogu uvaja pogostejše ocenjevanje sodnikov - začetnike vsako leto, ostale vsaka tri leta. Da bo sodniško delo po vsej državi teklo, jih bodo lažje premeščali po sodiščih.
Dvanajst mesecev izpraznjena sodniška klop v povprečju pomeni 200 nerešenih primerov letno, so izračunali, in ker se to pogosto zgodi, bodo skrajšali tudi imenovanje sodnikov. Če bodo ti dobro delali, pa bodo lahko tudi dodatno nagrajeni. Država bo vse to plačala z že potrjenim znižanjem plač funkcionarjem. "Tako da tu bo nek plačni prihranek, ki pa se bo na drugi strani kompenziral s tem, da se omogoči nagrajevanje za večno delovno uspešnost. V tem pogledu je torej ta rešitev proračunsko nevtralna," pravi Šturm.
Prinaša pa tudi nekakšne 'virtualne prihranke'. Minister namreč pravi, da vsaka prepočasna sodba državo stane milijon tolarjev. "Če nek sodnik, ki sicer v povprečju reši 200 zadev letno, reši še 100 sodnih zaostankov, s tem potencialno državi prihrani 100 milijonov," dodaja pravosodni minister.
S podobnimi zakonskimi spremembami bo država skušala k bolj učinkovitem delu vzpodbuditi tudi tožilce in pravobranilce.