Podatki iščejo nas?

E-uprava je uporaba informacijske tehnologije za boljše delovanje javne uprave, ki je tako cenejša, bolj odprta in pregledna. Informacijska tehnologija je torej orodje za izboljševanje javne uprave. Uporaba informacijske tehnologije velikokrat odpre oči, kako je mogoče postopke poenostaviti, je dejal minister za javno upravo Gregor Virant.

Virant je dejal, da je vprašanje, ali je inovativnost sploh pojmovno združljiva z delovanjem javne uprave, danes le še retorično vprašanje. V javni upravi sicer ne razvijajo novih tehnologij, patentov, imajo pa neizčrpen prostor za optimizacijo poslovnih procesov.

Po Virantovem mnenju je inovativnost v javni upravi zaželena na vseh ravneh. Optimizacija procesov tako ne poteka le preko zakonodaje, temveč tudi preko sprememb praks z uvajanjem izboljšav in optimizacijo procesov. Ministrstvo za javno upravo poskuša dobre prakse prepoznati in jih uveljaviti kot obvezne standarde. Menedžerji v upravi morajo tako ministrstvu posredovati tudi pobude, ki so osnova za spremembo predpisov, je pojasnil Virant.

Prijaznejša točka Vem

Vlada je lani sprožila obsežen projekt odprave administrativnih ovir za prijazno in učinkovito javno upravo z namenom poenostavitve postopkov za državljane ter pocenitve za podjetja. Vsaka sprememba odprave administrativnih ovir pa je pomenila optimizacijo procesov in poenostavljanje postopkov.

Virant je kot primer optimizacije procesov spomnil, da je bilo pred izvedbo inovacije potrebno za zagon samostojnega podjetnika obiskati tri inštitucije. Danes pa ponujajo za stranko popolno storitev na eni vstopni točki Vem, ki jih je v Sloveniji čez dvesto.

Prepoved nepomembnega "pošiljanja" državljanov

Največja procesna revolucija v upravi se je zgodila pred tremi leti, ko je bil sprejet zakon, ki uradnikom prepoveduje, da državljane pošljejo po podatke drugam, na druge urade, če so ti podatki dostopni v evidencah. "Sprememba v procesih je torej ta, da zdaj namesto stranke krožijo podatki," je dejal Virant.

To pa je hkrati pomenilo rušenje organizacijski zidov med inštitucijami, ki so se morale poslej med seboj dogovoriti o izmenjav podatkov. S tem se je povečal pritisk na dostopnost podatkovnih baz, ki so danes on-line dostopne vsem tistim inštitucijam, ki te podatke potrebujejo.

Sistematičen pristop

Kot je povedal Virant, so k odpravljanju administrativnih ovir skušali pristopiti sistematično. Kvaliteten pristop tako vključuje program odprave administrativnih ovir, ki ga je vlada sprejela lani jeseni, ter stalno zbiranje predlogov za odpravo administrativnih ovir, ti predlogi pa so osnova za dopolnjevanje programov. Tako imajo na ministrstvu za javno upravo ekipo desetih strokovnjakov, ki prepise pregledujejo iz vidika administrativnih ovir.

Letošnji poudarki programa za poenostavljeno in prijaznejšo javno upravo so področje gradbene zakonodaje in gradbenih dovoljenj, ki jih želijo poenostaviti.

Informacijska podpora

Med strateškimi poudarki na področju e-uprave so podatkovne baze, ki naj bodo povezane, med njimi pa naj bo pretočnost podatkov, pri čemer ni nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, je dejal Virant. Poudarek je tudi informacijska podpora vsem ključnim procesom, finančnim in kadrovskim. Strateški poudarek so tudi informacije in storitve, ki bazirajo na portalu e- uprava. Ta bo v kratkem prenovljen, z vključitvijo metodologije za dopolnjevanje informacij, ob čemer bo poudarek tudi na vsebini.

Sicer pa želijo v javni upravi dati poudarek na množične ter za državljane in podjetja zanimive storitve. Mednje sodi Vem za samostojne podjetnike in za gospodarske družbe, za državljane pa možnost spletnega podaljšanja vozniškega dovoljenja, kar nameravajo izvesti v naslednjega pol leta, je zaključil Virant.

Plače ostajajo

Vlada od temeljnih principov reforme plač v javnem sektorju ne bo odstopila, je na današnji novinarski konferenci povedal minister Virant. Kar se tiče sodnikov to pomeni, da bodo vztrajali pri vključitvi v enotni plačni sistem, da je del plače variabilen in odvisen od delovne uspešnosti in da so pripravljeni nameniti dodatna sredstva za nagrajevanje povečanega obsega dela za tiste sodnike, ki bi se vključili v program za odpravo sodnih zaostankov.

Na očitek, da so razmerja plač med poslanci in sodniki neustrezna, vlada odgovarja, da odlok o plačah funkcionarjev razmerja izboljšuje v korist sodnikov. Tako se zvišuje plačni razred okrajnemu in okrožnemu sodniku za dva plačna razreda, okrožnemu kazenskemu sodniku in vrhovnemu sodniku pa za tri plačne razrede.

Pobudniki ustavne presoje plačni reformi očitajo poseg v pridobljene pravice, na kar vlada odgovarja, da se povprečna sodniška plača ne znižuje, temveč ostaja enaka. Po ministrovih besedah tudi obseg sredstev za plače ostaja enak, tako generalno o znižanju sodniških plač ne moremo govoriti. Del plače postaja variabilen in s tem odvisen od delovne uspešnosti. Za variabilen del plače bodo namenjeni štirje odstotki celotne mase za plače sodnikov. Sredstva za nagrajevanje dela pri odpravljanju sodnih zaostankov pa bodo zagotovljena posebej.

Vlada poudarja, da do znižanja plač sodnikov v večini primerov dejansko pride le prehodno (ker se osnovne plače v obdobju usklajevanja, to je do konca leta 2009, zvišujejo) in sicer zaradi znižanja dodatka na delovno dobo in zaradi prevedbe v najbližji plačni razred. Pri čemer lahko pride do zvišanja ali znižanja osnovne plače do dveh odstotkov.

Virant je pojasnil, da lahko sicer pri sodnikih z nižjo delovno uspešnostjo pride do nižjega nominalnega izplačila, vendar je ustavno sodišče v dveh dosedanjih odločbah zavzelo stališče, da konkretna višina izplačane plače ni varovana kot pridobljena pravica. Tudi če bi šlo za pridobljeno pravico, je imel zakonodajalec po ministrovih besedah tehtne razloge za znižanje dodatka na vsako leto dopolnjene delovne dobe iz 0,5 na 0,3 odstotka. Gre za odpravo privilegija funkcionarjev, ki po veljavnem sistemu prejemajo višji odstotek dodatka na delovno dobo, kot drugi zaposleni v javnem sektorju.