Neposredna pogajanja med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova je Martti Ahtisaari, po pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, označil za maraton v katerem končne rešitve še ni videti. Na dosedanjih štirih krogih pogovorov o decentralizaciji oblasti na Kosovu, so se pogajalci osredotočili na zagotovavljanje varnosti in normalnega življenja manjšinam, zlasti srbski. Ob tem je Ahtisaari še pripomnil, da noben pritisk na Prištino naj vzpostavi potrebne pogoje ne pomega, če nasprotna, srbska stran ni pripravljena "ponuditi svoje roke in sodelovati".
Glede samih pogajanj je Ahtisaari prepričan, da je treba upoštevati zgodovinsko ozadje kot tudi stališča kontaktne skupine za Kosovo. Zato je pomembno tako dogajanje na Kosovu v 90. letih, ki je vodilo v posredovanje mednarodne skupnosti, kakor tudi izhodišče kontaktne skupine, da na Kosovu ni mogoče vzpostaviti stanja iz leta 1999 ter da tudi ni mogoča delitev pokrajine ali njena združitev s katerokoli drugo državo.
Posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN je kasneje sprejel tudi premier Janez Janša. Sogovornika sta se strinjala, da je za dober rezultat, ki bo na Kosovo prinesel trajni mir in stabilnost, potrebno konstruktivno sodelovanje Beograda in Prištine, ter da je potrebno vzpostaviti razmere, ki bodo vsem prebivalcem, ne glede na njihovo narodnost, omogočale normalno življenje v pokrajini. Ahtisaari se je Janši na koncu še zahvalil za podporo, ki jo slovenska vlada zagotavlja vzpostavljenemu procesu urejanja statusnega vprašanja Kosova.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.