Vrh policije naj bi se uprl nekaterim ključnim predlogom državnega sekretarja Vinka Gorenaka, ki ima očitno v ministrstvu vse pomembnejšo vlogo, Danijela Žibereta iz direktorata za policijo ter Andreja Rupnika iz sektorja za mednarodno sodelovanje v policiji. V predlogu zakona, ki medresorsko sicer še ni usklajen, predlagajo, da ministrstvo v razmerju do policije dobi nove nadzorne funkcije. Tako naj bi se odkrivalo in preiskovalo določena kazniva dejanja, ki naj bi jih storili policisti, ter izvajalo inšpekcijski nadzor nad delom policije.
Inšpekcija nad inšpekcijo?
Obstoječi direktorat za policijo in druge varnostne naloge novi oblasti očitno ne zadostuje. Oblast tako predlaga še posebne policijske inšpektorje, ki bi po novem zakonu imeli "pri izvajanju nadzora in odkrivanju ter preiskovanju kaznivih dejanj v policiji pooblastila, kot jih zakon določa za policijo. V svojih pravicah in dolžnostih so izenačeni s policisti". Gre torej za nekakšno politično policijo?
"To je inšpekcija nad inšpekcijo," je na nedavnem kolegiju reagiral policijski vrh, ki poudarja, da je policija upravni organ, za katera veljajo načela zakonitosti in strokovnosti, samostojnost ter predvsem politična nevtralnost in nepristranskost.
A prav na nepristranskost se pri uvajanju policijskih inšpektorjev sklicujejo pripravljalci zakona, vodilni v policiji pa odgovarjajo, da bi pravo nepristranskost zagotovil šele zunanji organ, ki bi vodil postopke z osumljenimi policisti, torej tožilstvo.
Kdo naj vodi delo policije?
Večji nadzor ministrstva nad policijo vodi tudi v večno dilemo, ki je, kdo naj vodi delo policije. Ali naj policijo vodi minister, ki je po obstoječem zakonu odgovoren za usmerjanje in nadzor policije ter izbiro kandidatov, njegova odgovornost pa je politična, ali policijski direktor, čigar odgovornost je disciplinska, kazenska in materialna. Policisti se za zdaj nočejo predati.