Slovenija je relativno dobro razvita država z dobrimi rezultati tranzicije, vendar za preboj med najboljše potrebuje odločne temeljite ukrepe na področjih, kjer ima največje razvojne težave. Dohitevanje povprečne razvitosti razširjene EU do leta 2013 zahteva, da v obdobju 2006-2013 Slovenija v povprečju presega stopnjo rasti razvitejših članic EU za tri odstotne točke. To pa je ambiciozen cilj, na zgornji meji dosegljivega, saj zahteva prestrukturiranje gospodarstva v smeri močnejših storitvenih dejavnosti.
Omenjeni cilj predstavlja zgornjo možno mejo rasti slovenskega gospodarstva, ki je dosegljiva le ob optimalni implementaciji ukrepov Strategije razvoja Slovenije, je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janez Šušteršič. Med leti 1993 in 2003 je bila povprečna stopnja realne gospodarske rasti 3,8-odstotna, dohitevanje povprečja EU do leta 2013 in zato potreben preskok v stopnji gospodarske rasti tako zahtevata tudi preskok v miselnosti in dvig potencialne gospodarske rasti.
Za prepoznavno in ugledno državo
Strategija razvoja Slovenije sicer zastavlja štiri strateške razvojne cilje države. Gre za gospodarski razvojni cilj, ki načrtuje omenjeno preseganje povprečne ravni ekonomske razvitosti EU, družbeni razvojni cilj navaja izboljšanje kakovosti življenja in blaginje državljanov. Za medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj so na UMAR, kjer so strategijo pripravili, opredelili uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj v mednarodnem okolju pa je, da Slovenija s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem postane prepoznavna in ugledna država.
Za umik države iz gospodarstva
Država pa bo posvečala pozornost tudi podpori internacionalizacije gospodarstva, predvsem na trge hitro rastočih držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, in svojem umiku iz gospodarstva. S prodajo deležev podjetij, ki so v lasti države, bo prišlo tudi do povečanja tujih neposrednih investicij. Gre za področje, na katerem je Slovenija pri samem repu EU, je poudaril prvi mož UMAR.
Šolanje mladih tehnoloških kadrov
Druga prioriteta je učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta. Tako se bo predvsem spodbujalo šolanje mladih za tehnične poklice, tudi s posebnimi štipendijskimi spodbudami, Slovenija pa bo stremela k cilju EU, določenemu v Lizbonski strategiji, po katerem naj bi za raziskave in razvoj namenili tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Med prioritetami je Šušteršič naštel še učinkovito in cenejšo državo - tu gre predvsem za razvojno prestrukturiranje javnih financ za pridobivanje sredstev EU in celovito davčno reformo -, prioriteti pa sta tudi moderna socialna država in večja zaposlenost ter povezovanje ukrepov za doseganja trajnostnega razvoja.
