Potrdili azbestni zakon

Novelo je znova podprla koalicijska večina, s tem pa bodo odslej poleg tistih, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu, do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so zaradi vplivov azbesta v okolju oboleli za najhujšo obliko azbestnih bolezni - mezoteliomom.

V večurni razpravi so poslanci koalicije znova poudarili svoje argumente v prid noveli, opozicijski poslanci in državni svetnik Zoltan Jan pa so opozarjali, da novela nudi le parcialne rešitve. Jan je med drugim navedel, da bi morali pravico do odškodnine izenačiti za vse obolele, ne glede na to, kje je kdo zbolel.

Tudi o poročilu sklada kmetijskih zemljišč

Poslanci so obravnavali tudi poročilo nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 2004 in potrdili sklep matičnega odbora, da vlada čim prej pripravi ustrezne spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in zakona o kmetijskih zemljiščih ter prouči možnost skrajšanja koncesijskih pogodb za gozdove v državni lasti.

Sklad v preteklosti ni sprejemal dokumentov o dolgoročnih razvojnih načrtih, zato si ni težko predstavljati, zakaj je prihajajo do številnih napak pri delovanju, je poudaril poslanec NSi in predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojz Sok. Po njegovem mnenju je sklad v tem času že odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče.

Poleg tega je DZ danes soglasno potrdil še predlog odloka o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010. Resorni minister Janez Podobnik je poudaril, da bodo s sprejetjem dokumenta zagotovili rešitve, ki jih je treba na tem območju izvajati zaradi pomena njegovih naravnih in kulturnih bogastev.

Državni svet je veto na azbestno novelo sprejel, ker se je od prvotnega predloga zožila le na pravice tistih oseb, ki so zaradi izpostavljenosti v okolju zbolele za mezoteliomom - najtežjo obliko bolezni. Osnovni zakon sicer pravice podeljuje le azbestnim bolnikom, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu.

Poslanci koalicije sicer na petkovi seji odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide niso uspeli zbrati potrebne absolutne večine za sprejem sklepa, da naj državni zbor zavrne veto državnega sveta na novelo.

Državni svet opozarja, da gre za kompleksno problematiko, novela azbestnega zakona pa rešuje le njen droben delček. Zato gre le za "hinavščino in pretvezo", da se je nekaj rešilo, a se ni, je dejal državni svetnik Zoltan Jan. Med drugim je navedel, da bi morali pravico do odškodnine izenačiti za vse obolele, ne glede na to, kje je kdo zbolel.

Sindikat pripravil shod

Sindikat azbestnih bolnikov je opoldne pred poslopjem parlamenta pripravil shod, s katerim so želeli javnost opozoriti na pomen ureditve statusa ljudi, izpostavljenih azbestu. Novela zakona ne upošteva pripomb, ki se nanašajo na razrešitev vrste vsebinskih vprašanj sprejetega zakona, so pojasnili oboleli.

Prepričani so, da bi morala biti pravica do predčasne upokojitve vezana izključno na verificirano poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu in ne še dodatno na ugotovljeno invalidnost druge oziroma tretje kategorije, daljšo pokojninsko dobo 25 let in 50 let starosti, saj se bolezni lahko pojavijo že po 10 oziroma 15 letih prve izpostavitve azbestu.

Prizadevajo si tudi, da bi pravico do ustrezne odškodnine lahko uveljavljali tudi dediči prizadetih oseb ter okoliški prebivalci proizvodnih obratov, kjer uporabljali azbest ter za vzpostavitev registra delavcev, izpostavljenih azbestu, kar bi po mnenju sindikata pomenilo dober temelj za zgodnje odkrivanje azbestnih bolezni pljuč.