Za več kot dve milijardi tolarjev je še nevrnjenega premoženja, o katerem je država že odločila, da ga vrne. Med premoženjem, o katerem še ni padla odločitev, pa ima največjo vrednost Blejski otok. Komu bo pripadel, prav te dni odloča vrhovno sodišče.
Katoliške cerkve, njihove ustanove, posamezni redi ali njihovi pravni nasledniki so zahtevali vračilo premoženja v skupni vrednosti 56 milijard tolarjev oz. 233,222 milijona evrov, do konca oktobra pa je bilo odločeno o premoženju v skupni vrednosti 34 milijard tolarjev oz. 144,169 milijona evrov, kar predstavlja 61,8-odstotni delež glede na zahtevano premoženje. Od skupne vrednosti odločenega premoženja pa je bilo ugodno rešenih zahtevkov za 32 milijard tolarjev oz. 135,1 milijona evrov, kar predstavlja 93,7 odstotka vrednosti vsega odločenega premoženja, je ministrstvo za pravosodje zapisalo v odgovoru poslancu SD Miranu Potrču glede zahtevanega in vrnjenega premoženja Rimskokatoliški cerkvi (RKC).
Po posameznih vrstah premoženja je bilo odločeno o 10.046 hektarjih kmetijskih zemljišč v vrednosti 50,033 milijona evrov, kar predstavlja 57,7 odstotka zahtevanih kmetijskih zemljišč; o 18.099 hektarjih gozdov v vrednosti 30,926 milijona evrov oz. 50,6 odstotka zahtevanih gozdov; o 71.290 m2 stanovanjskih enot v vrednosti 24,675 milijona evrov oz. 96,4 odstotka zahtevanih stanovanjskih enot; 45.964 m2 poslovnih prostorov v vrednosti 16,341 milijona evrov oz. 68,6 odstotka zahtevanih poslovnih prostorov ter o 1.223.178 m2 stavbnih zemljišč v vrednosti 19,968 milijona evrov oz. 65,8 odstotka zahtevanih stavbnih zemljišč. Pri podjetjih je bilo vrnjenega za 1,903 milijona evrov oz. 36,0 odstotka zahtevane vrednosti podjetij, premičnega premoženja pa je bilo vrnjenega za 320.459 evrov oz. 80,4 odstotka zahtevane vrednosti.