Podbregar: Bila je ugodna ponudba

Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri nakupih orožja v obdobju od leta 1994 do leta 2007, je zaslišala nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Iztoka Podbregarja.

Ta je povedal, da se z oddajo letala falcon osebno ni strinjal, to pa zato, ker Slovenija nima lastnega letala na vladni ravni, torej nima ustrezno urejenih VIP prevozov. Poudaril je, da je bil član vladne delovne skupine od junija 2001 do septembra istega leta. Skupina je tem v času delala v skladu s sklepom vlade, a ni sprejela konkretnih odločitev.

Na vprašanje, zakaj delovna skupina ni predlagala nakupa cenejšega letala, je Podbregar odgovoril, da obstajajo tehnični programi, kjer se vse ponudbe dajo na isti imenovalec. Ta program je pokazal, da je bila ponudba za falcona ugodnejša.

Po koncu zaslišanja je Podbregar dejal, da se je na povabilo komisije odzval kot priča, saj je nekaj mesecev opravljal funkcijo državnega sekretarja. Po njegovem mnenju gre pri zaslišanju za izgubo časa in zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

"Kot vidim, imajo nekateri člani komisije jasno izdelana stališča in karkoli strokovno pojasniš, si razložijo po svoje," je še poudaril.

Černač: Preiskava bo zaključena do konca mandata

Kot je povedal, je DZ komisijo poleg omenjene preiskave zadolžil tudi za preiskavo suma odgovornosti nekdanjih nosilcev javnih funkcij pri razorožitvi nekdanje Teritorialne obrambe. Kot je pojasnil, se s tem, razen tega, da so pridobili določeno dokumentacijo, do sedaj še niso ukvarjali. Za pridobljeno dokumentacijo Černač ocenjuje, da še ni popolna, zato se bodo temu posvetili v prihodnjih mesecih.

Doslej zbrana dokumentacija pa govori o tem, da so bile odločitve takratnega predsedstva RS zelo mlačne, predvsem pa prepozne, je opozoril Černač. "Glede na opozorila, ki so prihajala s strani celotne države in takratnega sekretariata za obrambo, bi bilo potrebno reagirati takoj," meni. Tako je do ustreznih odločitev prišlo po nekaj dneh po tistem, ko se je veliko orožja bivše TO že preselilo pod okrilje skladišč JLA.

Ker se problematizira nakupe orožja v tistem obdobju in se še po toliko letih namiguje na to, kdo vse naj bi se pri tem okoristil, Černač meni, da je treba raziskati tudi problem razorožitve, saj "so zadeve medsebojno povezane, bolj kot se zdi na prvi pogled, in prav je, da se v tem delu stvari enkrat za vselej razčistijo".

Prva priča Pavček

Komisija je 16. januarja kot prvo pričo v zvezi z nakupi vozil 6x6 zaslišala predsednika uprave družbe Skupine Viator&Vektor Zdenka Pavčka. Ta je tedaj izjavil, da se glede nakupa ni nikoli pogovarjal z nekdanjim premierom Ropom.

Černač je po zaslišanju ocenil, da ni mogoče ugotoviti, ali je bil nakup vozil politično dogovorjen. Na drugi strani pa je podpredsednik komisije Aurelio Juri dejal, da Pavčkovo pričanje ni utemeljilo nobenega suma, da bi bil posel 6x6 kakorkoli politično dogovorjen.

Negospodaren in neracionalen nakup?

Komisija je nato zaslišala nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa in nekdanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja. Predsednik komisije je poudaril, da prejšnja opozicija ni nasprotovala nakupu vladnega letala falcon, temveč negospodarnosti samega nakupa. Tudi strokovnjaki so po njegovih besedah ugotavljali, da je šlo za negospodaren in neracionalen nakup.

Černač je pojasnil, da se pojavlja utemeljen sum, da so bili nekateri nakupi vojaške opreme v preteklosti vnaprej dogovorjeni. Dokončno realizacijo pa je po njegovem mnenju preprečila sprememba oblasti leta 2004, ko je tedanjega predsednika vlade Antona Ropa zamenjal Janez Janša.

Bandelj je nasprotoval mnenju, da je bil nakup vladnega letala falcon negospodaren. Nekaj institucij - med njimi računsko sodišče - je preverilo nakup in niso ugotovile nepravilnosti, je povedal Bandelj. Ob tem je poudaril, da je bil projekt nabave "v veliki meri usklajen tudi s takratno opozicijo".

Rop pa je pojasnil, da se je vlada za oddajo letala odločila zaradi varčevanja. To je bilo treba storiti zaradi znižanja inflacije v luči pristopanja Slovenije v EU in prevzemanja evra, je dodal. Po njegovih besedah posel oddaje vladnega letala finančno ni bil negativen.