Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je v pogovoru za sobotno prilogo časnika Večer poudarila, da mednarodne sile v Afganistanu niso okupacijske in jih tudi Afganistanci dojemajo kot pomoč pri stabilizaciji države. "Res pa je, da domačini postajajo vse bolj nezadovoljni, ker je mednarodna skupnost že dolgo prisotna, učinkov pa v smislu večje varnosti ni."
Ministrica je priznala, da je javnost glede sodelovanja v Afganistanu v dvomih zaradi "vprašljive legitimnosti oddaljenega oboroženega spopada". A, kot poudarja, se je mednarodna skupnost dogovorila, "da je prioriteta za skupno varnost Afganistan in zato smo tja usmerili vse svoje sile. Na zunanjepolitični ravni smo že neštetokrat povedali, da sodelujemo pri projektu, ki pomeni stabilizacijo srednje Azije, od katere so odvisni nekateri viri, ki jih uporabljamo tudi v Evropi. (...) Naš cilj torej je, da se tam vzpostavi legitimna vlada z legitimnimi varnostnimi silami, ki bodo same lahko skrbele za stabilizacijo te regije," zaradi česar bo Slovenija prevzela tudi lastno skupino za urjenje bataljona afganistanske vojske.
Poudarila je še, da iz Afganistana tudi ni mogoče kar takoj oditi. To je po njenih besedah potrdil tudi predsednik vlade, pa čeprav daje vtis, da ni naklonjen nadaljevanju slovenske zgodbe v Afganistanu. Kot je poudarila, je "dal jasne iztočnice", da je Slovenija sestavni del zavezništva držav, ki so v Afganistanu, in da enostranski odhod iz Afganistana ni možen.
Ključni problem v Afganistanu je sicer predvsem trgovina z drogami. "Mednarodna skupnost poskuša v Afganistanu zagotoviti dvoje. Proizvodnjo maka poskuša čim bolj zajeziti in ustaviti prenos izven države. Kot drugo pa poskuša vzpostaviti stabilna razmerja, da bi se vse investicije iz mednarodnega okolja plasirale v kmetijsko proizvodnjo, ki bi bila ravno tako donosna, ne pa tudi škodljiva, kot je produkcija opija. Vedeti je treba, da je to za kriminalne in teroristične skupine najhitrejša oblika financiranja. Zato bo ta spopad zaveznikov s terorističnimi skupinami prav na vprašanju maka največji. V tej bitki je treba zmagati," je poudarila ministrica. Pri tem pa se je treba usmeriti "v usposabljanje notranjih varnostnih sil, policije in vojske, in se potruditi, da bodo oni sami dojeli, da proizvodnja droge ni nacionalna ekonomija", je še dodala.
Ministrica se je dotaknila tudi peticije za ukinitev vojske in menila, da je to vprašanje pravzaprav naslovljeno na vse, ki so gradili nacionalno-varnostni in obrambni sistem te države. "Ali v vseh 20 letih gradimo pravšnjo vojsko, po meri te države, ali gradimo nekaj, kar je vedno dlje od civilnega okolja in izgublja stik s tem okoljem? Ali pa smo se znašli v položaju, ko civilno okolje ne ve, kaj naša vojska pravzaprav je?" se je vprašala. Po drugi strani pa je poudarila, da so državljani še vedno zelo naklonjeni vojski. "To je mogoče videti iz javnomnenjskih raziskav. Vojska ostaja ena najbolj zaupanja vrednih institucij te družbe. (...) Naša težava je najbrž v tem, da ustvarjalcem javnega mnenja nismo uspeli dovolj dobro povedati, kaj vojska v resnici počne in kakšne so njene naloge v skladu s strategijami nacionalne varnosti, z zunanjo in obrambno politiko te države."
Izpostavila je tudi, da je "prav vojska prva dojela novo finančno situacijo države in se odpovedala investicijam v opremljanje". Tako tudi ne bo mogoče finančno pokriti nakupa 135 osemkolesnih oklepnikov Patrie. "Finančna situacija je torej takšna, da lahko le pobrišemo načrte, ki so bili narejeni leta 2004. Tudi 66 oklepnikov, kolikor bi jih najmanj potrebovali za eno srednjo bataljonsko bojno skupino z ustrezno konfiguracijo, je oddaljen cilj," je dejala.
Po drugi strani pa je poudarila, da država ne bi smela varčevati le na račun obrambe. "Če mislimo, da lahko varčujemo le na obrambnem sistemu, ne bomo veliko dosegli. S tem bomo destabilizirali in razrušili ta sistem in v prihodnosti ga bomo morali znova popravljati in dograjevati. V smislu varčevanja pa velikih učinkov ne bo," je še dodala.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.