Ta je nastal z združitvijo dveh državnih organov - pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in inšpektorata za varstvo osebnih podatkov. Novi urad bo do izteka mandata še naprej vodila dosedanja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar.
Nataša Pirc Musar je bila na mesto pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja imenovana 15. julija 2004, funkcijo pa je prevzela 2. avgusta istega leta. Ker je bil v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja mandat pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja pet let, naj bi torej Pirc Musarjeva novo nalogo informacijskega pooblaščenca opravljala do leta 2009.
Nov organ je nastal na podlagi zakona o informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel konec novembra. Informacijski pooblaščenec bo tako kot doslej deloval kot drugostopenjski organ na področju dostopa do informacij javnega značaja. Novost v njegovih nalogah pa je, da bo opravljal tudi delo glavnega državnega nadzornika na področju varstva osebnih podatkov.
Urad tako prevzema naloge inšpektorata za varstvo osebnih podatkov: med drugim nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov in ukrepi za njihovo zavarovanje. Pooblaščenec bo nadzoroval tudi iznos osebnih podatkov v tretje države in posebne vrste zaščite osebnih podatkov, kot so video nadzor ali biometrija.
Zakon o informacijskem pooblaščencu med drugim določa način imenovanja informacijskega pooblaščenca, njegov status in način razreševanja, način dela ter postopke za pridobitev zahtevanih informacij, pa tudi pristojnosti pooblaščenca. Zakon pa določa tudi višino plače novega informacijskega pooblaščenca; ta bo enaka plači predsednika državne revizijske komisije.
Pooblaščenca imenuje DZ
Informacijskega pooblaščenca v skladu z zakonom za dobo petih let imenuje Državni zbor; na to mesto pa je lahko imenovan vsak slovenski državljan, ki ima univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in še ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Pooblaščenko lahko DZ predčasno razreši le v primeru, da pooblaščenec sam to zahteva, če pooblaščenec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje te funkcije ali če svojih nalog ne opravlja v skladu z zakonom in ustavo, še določa zakon.
V zakonu so zapisane tudi kazenske določbe za odgovorne za prekrške. Tako je za odgovorne osebe organa, ki storijo prekršek v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja, predvidena globa v višini od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev. Enake globe so predvidene tudi za odgovorne osebe organov, ki ne bi spoštovali odločbe informacijskega pooblaščenca.
Informacijski pooblaščenec bo ob začetku delovanja prevzel inšpektorje in druge uslužbence, ki so doslej delali v inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov, pa tudi vse nedokončane zadeve, ki jih je vodil inšpektorat, njegove arhive in evidence.
Informacijski pooblaščenec bo nadziral obdelavo osebnih podatkov pri okoli 100.000 pravnih osebah zasebnega prava. Pod stalnim drobnogledom pooblaščenca pa bo tudi javni sektor, in sicer predvsem večji zdravstveni javni zavodi, univerze, šole, fakultete, sodstvo in ministrstva, ki masovno obdeluje osebne podatke.
