Iz Ljubljanskega barja potegnili zgodovinski ponos britanskega vojnega letalstva

"Ne gre le za arheološko najdbo, ampak zgodbo posameznika. Pilota, ki se je katapultiral in preživel," je povedal mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine. Kot je povedal predstojnik oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti dr. Andrej Gaspari, je v Sloveniji okrog 230 letalskih razbitin iz 2. svetovne vojne. Tako denimo nemški Messerschmitt Bf 109 še vedno čaka na arheologe, ki ga bodo potegnili iz Mure, kamor je strmoglavil ob začetku nemškega napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941. Po Gasparijevih besedah naj bi bil v presenetljivo dobrem stanju.

A vrnimo se k letalu, ki je zaznamovalo britansko zmago v bitki za Britanijo in je nato med vojno igral pomembno vlogo pri spopadanju z najboljšimi nemškimi letali in doseganju zavezniške premoči v zraku v neizprosnem boju z Luftwaffe, nemškim vojnim letalstvom. Gre za letalo z močnim motorjem in dodelano aerodinamično obliko, ki sta mu zagotavljala odlične manevrske sposobnosti.

"Strahovalec nad Ljubljano"

Pred skoraj 75 leti je z italijanskega letališča Canne pri Foggii na jugu Italije poletelo šest britanskih letal, ki so bili del eskadrilje 73. skupine zračnih sil Združenega kraljestva. Med skupino letal je bilo tudi lovsko letalo Spitfire tipa F.IX z oznako MJ116, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark. Nad Ljubljano je bil jasen dan, ko je kmalu po 12. uri zadonelo na vojaškem letališču v Polju ter nato še na železniški progi med Ljubljano in Zalogom.

Proti letalom je delovala nemška protiletalska obramba, ki ji je uspelo letalo vodnika Clarka zadeti s strani. Po pričevanjih očividke se je iz letala začel valiti gost črn dim. Pilot je uspešno odskočil s padalom in pristal tik ob nadzorni postaji številka 57 v zunanjem obroču žičnih ovir okoli okupirane Ljubljane. Letalo pa je strmoglavilo na barjansko zemljišče, le dobrih 150 metrov južno od nadzorne postaje. Po zbranih podatkih kaže, da je šlo za zelo nizko višino odskoka pilota.

Pretresenega pilota Petra J. Clarka z osmojenim obrazom so zajele domobranske posadke, ga predale Nemcem oz. tajni policiji gestapo. Po zaslišanju in zdravljenju v sanatoriju Emona je bil Clark poslan v taborišče za ujete zavezniške letalce Dulag Lfut severno od Frankfurta. Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne se je vrnil v Združeno kraljestvo.

Slovenski časopisi so leta poročali, da se je zgodil prvi letalski napad na Ljubljano. Fotografije razbitine letala je 31. novembra 1944 objavila revija Slovensko domobranstvo, v reportaži z naslovom Strahovalci nad Ljubljano (Lufthunnen über Laibach). "Angloamerikanski lovci se spuščajo nad vlake. Pri napadu so ubili več civilistov, še več jih ranili," je o napadu poročala revija.

Pogoltnilo ga je Ljubljansko barje

Ob padcu se je sprednji del letala zarinil v mehko barjansko zemljišče, iz katerega so štrleli zlomljena krila in rep. Eno krilo in del repa sta bila odpeljana že med vojno, Nemci pa so iz kabine potegnili tudi pilotovo torbico s pištolo. Na letalo so nato pozabili, Ljubljansko barje pa ga je zaradi značilne sestave tal začelo goltati vase.

Prvi ga je deset let po vojni poskušal izkopati takratni lastnik zemljišča Milan Zalaznik. Iz razbitine mu je uspelo izvleči enega od topov, nogo levega podvozja in vojaško bluzo. Poskus dviga motorja pa se mu je izjalovil. V enem od žepov bluze je bilo odkrito zmečkano potrdilo z imenom pilota in podpisom Vladimirja Velebita, člana delegacije NOV Jugoslavije pri zavezniški vojski v Italiji.

Možnosti dviga letala so preučevali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar tega niso uresničili. Interes za letalo se je povečal v devetdesetih letih, ko jim je uspelo zbrati nekatere ključne podatke o letalu in njegovemu pilotu. Leta 2008 je Vojaški muzej Slovenske vojske zasnoval projekt izkopavanja in dviga ostankov legendarnega letala. Geofizikalna raziskava mesta padca je pokazala, da so ostanki med 0,8 in 3 metre globine. Nato pa se je zgodil nov zastoj, ki je bil povezan s problemom financiranja.

Večdesetletna bitka za letalo naposled le dobiva svoj epilog. Ekipi ARKLJ pod vodstvom dr. Andreja Gasparija in Reneja Masaryka se je uspelo prebiti do ostankov letala. "Britanska ambasada je dala pismo podpore in zagotovila posreden kontakt z britanskim ministrstvom za obrambo, ki je tudi dalo soglasje k dvigu ostankov sestreljenega letala. Z britansko ambasado načrtujemo še nadaljnje sodelovanje. Pri tem predvsem računamo na izmenjavo specialistov," nam je povedal Gaspari.

Tako so v Parku vojaške zgodovine razstavili nekatere ostanke letala, med drugim razbitine pomožnega rezervoarja za gorivo, bakreno cev hladilne naprave, roko podvozja, zgornji glavni rezervoar za gorivo, del oklepne požarne stene ter še nekaj ostankov sestreljenega letala. A na izkop motorja Rolls-Roycea bo treba počakati vsaj do prihodnjega meseca, ko bo ekipa pod vodstvom dr. Gasparija poskušala iz tal izvleči še najpomembnejši del. Avgustovska akcija je bila namreč predčasno prekinjena zaradi nevarnosti pri izkopavanju, saj se je začela rušiti jama. Ob tem je zanimivo, da gre za prvo sistematično arheološko izkopavanje tovrstnih ostalin vojaških konfliktov 20. stoletja v Republiki Sloveniji.

Pester konec tedna

V muzejskem kompleksu sicer iz leta v leto opažajo vse večji obisk. V avgustu so denimo imeli 29,5-odstotno rast. Veliko obiskovalcev pa si po besedah direktorja muzeja Janka Boštjančiča obetajo konec tedna, ko bodo priredili 13. festival vojaške zgodovine. Gre za osrednjo prireditev Parka ob zaključku letne sezone.

Poudarek letošnjega festivala bo na zgodovini letalstva, saj slovensko letalstvo letos praznuje 100 let obstoja. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bila v Ljubljani osnovana prva slovenska vojaška enota, 12. januarja 1919 pa so tri letala poletela nad Koroško in obstreljevala avstrijske enote. Ta dan tudi obeležujemo kot rojstni dan slovenska vojaškega letalstva.

Na ogled bosta še dve tematski razstavi, in sicer razstava Ljubljanska letalska stotnija in fotografska razstava Letala in helikopterji Slovenske vojske. Ob tem se bodo predstavili tudi helikopterji 15. polka, ki jih bo mogoče videti na osrednji ploščati Parka vojaške zgodovine. Na ogled bo še ena pridobitev Parka vojaške zgodovine. Gre za vojaško trenažno letalo UTVA Aero 3, na katerem so znanje pridobivali številni piloti v nekdanji Jugoslaviji.

Vrhunec festivalskega dogajanja bo v nedeljo, 15. septembra. Ob 14. uri bo namreč na sporedu ponazoritev vojaškega spopada iz druge svetovne vojne. Na demonstracijskih vožnjah pa se bo predstavila vsa vozna zbirka Parka vojaške zgodovine.