Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v današnji izjavi za medije, sicer namenjeni predstavitvi postopkov pri vstavitvi polževega vsadka, dejal, da imajo specialisti dvomesečni odpovedni rok, "v tem času delavec dela normalno svoje delo, razen če ne gre za sporazumno odpoved".
Čeprav je dejal, da nima nobenih podatkov, da bi sledile še naslednje odpovedi, so kasneje v UKC Ljubljana za STA potrdili, da so ta teden prejeli štiri odpovedi. "Po tem ko se jim bo iztekel odpovedni rok, na oddelku ostaja sedem specialistov ter šest specializantov in en sobni zdravnik," so sporočili.
Čeprav je dejal, da nima nobenih podatkov, da bi sledile še naslednje odpovedi, pa naj bi se omenjenim po neuradnih informacijah STA že pridružila še četrta, a iz UKC za zdaj tega še niso potrdili.
"Človek se vedno sam odloča, vsak se izpraša o svoji pripravljenosti, smislu, vzgibih, zakaj se tako odloča in vsak nosi posledice za svoje odločitve. Pri medicini pa je mogoče celo malo drugače, te lastne odločitve vplivajo tudi na druge, zato je tukaj odgovornost zelo visoka in pričakovana," je odhode pokomentiral Jug.
Dejal je, da se bodo v bolnišnici držali zakonskih omejitev. "Živimo v pravni državi, kjer se je pač družba odločila za neke rešitve in mi jih bomo spoštovali," je dodal.
Na dogajanje se je danes odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Ob obisku Doma starejših občanov Šiška je ocenil, da bo do takih primerov še prihajalo. "Neverjetno je, kako nekdo, čigar poklic je v resnici moralno najvišji, da prednost denarju pred vsem ostalim," je dejal.
Med temi, ki so podali odpoved, sta tudi maksilofacialna kirurga Vojko Didanovič in Tadej Dovšak.
'Izgon iz javnega sektorja'
Odločitev za najin odhod z UKCLJ ni povezana z višino plače, temveč z dvema ključnima dejavnikoma: dolgoletno neurejenimi in strokovno nevzdržnimi pogoji dela, ki ne omogočajo več kakovostnega izvajanja najzahtevnejših kirurških posegov ter napredka stroke ter novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je dodatno otežila pogoje dela, omejila možnosti organizacije dela in poslabšala že tako težko vzdušje na kliniki, sta v skupni izjavi zapisala Didanovič in Dovšak.
Ocenjujeva, da v danih razmerah ni mogoče strokovno in odgovorno opravljati dela, ki zahteva popolno predanost. Ker sva večji del kariere posvetila najzahtevnejši kirurgiji in pacientom, je odločitev osebno zelo težka, vendar v danih okoliščinah neizogibna, sta pojasnila.
Sporočata, da nista lastnika nobene klinike ali ambulante: "D.o.o., ki sva ga ustanovila vsak sam, ni nikakršna "zasebna klinika", nima nobenega lastništva v smislu prostorov in trenutno še ni aktiven. Prav tako ni namenjen za izvajanje kakršnegakoli programa, financiranega iz javnih sredstev, še posebej pa ne dejavnosti, ki zajema posege terciarne maksilofacialne kirurgije, zato so namigovanja o prelivanju pacientov v zasebni sektor neresnična in strokovno nesmiselna, še posebej za področje onkološke maksilofacialne kirurgije. Zato je popolnoma zlonamerno namigovanje, da je najin odhod povezan s preusmerjanjem pacientov ali sredstev v zasebni sektor," izpostavljata.
Kot zagotavljata, je bila njuna zaveza vedno in izključno zdravljenje najtežjih pacientov. Prav ti pacienti so tisti, ki bodo zaradi nerazumnih sistemskih odločitev ostali brez pravočasne in morda tudi optimalne strokovne oskrbe: "Ne beživa iz javnega zdravstva, ravno nasprotno, to dojemava kot izgon iz javnega zdravstva, kjer te nerazumno oblikovan člen prisili v nemogočo odločitev izbire med zasebnim in javnim. Najino delo ni omejeno le na ozko specialistično področje onkološke kirurgije, izkušnje in znanje prenašava na številna področja maksilofacialne, oralne, estetske in ostale kirurgije v področju glave in vratu. Odhajava iz najzahtevnejše kirurgije v kirurgijo, ki v večini primerov ni in nikoli ne bo plačana s strani ZZZS, je pa strokovno bistveno manj stresna in ustrezno finančno nagrajena. Zaposlena bova v lastnem d.o.o. in ne odhajava v nobeno kliniko, ki bi imela koncesijo. Trenutno stanje je katastrofa za medicino na terciarnem nivoju."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.