Članice SEP so Albanija, Avstrija, Belorusija, BiH, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Ukrajina.
Konec prejšnjega desetletja je pet držav - Italija, Madžarska, Avstrija ter nekdanji Jugoslavija in Češkoslovaška - začelo sodelovanje v okviru t.i. Pentagonale, julija 1991 po priključitvi Poljske pa se je gibanje preimenovalo v Heksagonalo. Od novembra 1991, ko sta bili v sodelovanje sprejeti tudi Slovenija in Hrvaška v statusu gosta, pa to regionalno sodelovanje deluje kot Srednjeevropska pobuda (SEP). Slovenija, pa tudi Hrvaška in BiH, so postale polnopravne članice SEP na letnem zasedanju predsednikov vlad držav članic SEP julija 1992 na Dunaju. Leta 1996 so bile v SEP sprejete še Albanija, Belorusija, Bolgarija, Romunija, Ukrajina in Moldavija.
Med članicami SEP so tako države, ki so že članice Evropske unije, kot sta Italija in Avstrija, države, ki imajo z unijo sklenjene sporazume o pridruženem članstvu, pa tudi države, ki si za tesnejše oblike sodelovanja z zahodnimi integracijami šele prizadevajo.
Po Avstriji, ki je SEP predsedovala v letu 1996, je v letu 1997 predsedovanje prevzela BiH, prihodnje leto pa bo predsedujoča Hrvaška.
SEP je regionalna oblika sodelovanja, v kateri države Srednje in Vzhodne Evrope uresničujejo skupne interese na področju političnih posvetovanj in v okviru delovnih skupin na različnih področjih, kot so znanost in tehnologija, obnova BiH in Hrvaške, transport, telekomunikacije, drobno gospodarstvo, kultura, statistika, poklicno usposabljanje in izobraževanje, informacije in mediji, energetika, okolje, turizem, kmetijstvo, zaščita pred naravnimi nesrečami, manjšine in migracije.
Enkrat letno se predsedniki vlad SEP sestanejo v državi, ki gibanju predseduje. Lani je bilo srečanje v avstrijskem Gradcu. Redno se sestajajo tudi zunanji ministri. Ti so se zadnjič sestali v začetku junija v Sarajevu.