Iz prvih prispevkov za dolgotrajno oskrbo nekaj nad 44 milijonov evrov

Prispevki za dolgotrajno oskrbo se plačujejo na isti prehodni davčni podračun kot prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje in za katere evidenco v celoti vodi Finančna uprava RS (Furs). Od 1. julija, ko je postalo obvezno plačevanje prispevka, do danes, ko so morali vsi delodajalci že izplačati julijske plače, s tem pa je bil od plač obračunan tudi prispevek, se je zbralo 44.105.701,05 evra.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je določil obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo od 1. julija tako za delavce in delodajalce kot za upokojence. Zakon določa za upokojence višino prispevka v znesku enega odstotka neto pokojnine, za delavce in delodajalce pa v znesku enega odstotka bruto plače. Tisti, ki so samozaposleni, morajo plačati dva odstotka.

Ob tem so na zavodu v izogib zmedi pojasnili, da se zaposlenim prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo plačuje na enak način in po enakem postopku, kot se plačujejo ostali prispevki za socialno varnost, kar pomeni, da po en odstotek plačata tako delavec kot delodajalec, pri čemer se prispevek obračuna od izplačanega dohodka.

Hkrati opozarjajo, da bruto plača (bruto I), ki je navedena v pogodbi o zaposlitvi, ni nujno enaka bruto plači, ki je obračunana za določen mesec in je razvidna iz plačilne liste. Znesek bruto plače na plačilni listi je lahko višji od bruto I plače v pogodbi o zaposlitvi, npr. zaradi postopnega dvigovanja plače, dodatka na delovno dobo in drugih dodatkov ali večje delovne obveznosti za določen mesec.

Furs je pri oddaji REK-obrazca, na katerem delodajalec prikaže izplačilo dohodkov iz delovnega razmerja in obračuna prispevke, v sistem eDavki vgradil kontrole glede obračuna prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini po enega odstotka v breme delojemalca in v breme delodajalca, od prikazane osnove. Če bi izplačevalec dohodka prikazal napačen obračun prispevka za dolgotrajno oskrbo, REK obrazca ne bi mogel oddati in bi se mu izpisalo opozorilo, da je prispevek za dolgotrajno oskrbo napačno obračunan in mora napako odpraviti, so še navedli na zavodu.

Glede na ocene ministrstva za solidarno prihodnost se bo letos v blagajni za dolgotrajno oskrbo, ki jo vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skupno zbralo nekaj manj kot 258 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa nekaj manj kot 650 milijonov evrov.

Ministrstvo, pristojno za nov prispevek, je v komunikaciji nenehno poudarjalo le, da se bo prispevek za dolgotrajno oskrbo odtegnil od plače, ne da bi pojasnilo dejansko osnovo za izračun. Zato so bili mnogi zaposleni presenečeni, ker so njihove plačilne liste pokazale višje odtegljaje od pričakovanih. 

"Ljudje so pričakovali, da bo šlo od plače, nihče pa ni povedal, kaj je osnova. In če pogledamo v zakon, vidimo v 56. členu, 3. odstavek, kaj je osnova, in to je tista osnova, od katere se plačuje zdravstveni prispevek, če poenostavim," je v oddaji 24UR ZVEČER odtegljaje za prispevek za dolgotrajno oskrbo na plačilni listi komentiral nekdanji direktor Finančne uprave, Ivan Simič. "Velika večina je verjetno plačala samo od bruto plače, ampak tukaj imamo še minulo delo, imamo bonitete, imamo druge dodatke – in od vsega tega skupaj se plačuje tudi ta zdravstveni prispevek," je dodal. 

Zmedo je označil za "evidenten spodrsljaj" tistih, ki so zakon predstavljali, in dodal, da to ni osamljen primer, ko se napovedi vlade in končne realizacije bistveno razlikujejo. 

Ministrstvo za solidarno prihodnost in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) si podajata odgovornost glede razpoložljivosti podatkov o prilivih od prispevka. Kot pojasnjuje Simič, bi moral minister, pristojen za ta zakon, dnevno spremljati in imeti na voljo podatke o zbranih sredstvih, saj gre za ključno informacijo za javnost in transparentnost. "Deluje mi malo neresno, toda minister, ki je minister pristojnega ministrstva, ki je zagovarjalo ta zakon, bi moral vsak dan ... imeti vsak dan na mizi tekoče podatke o tem, koliko je tega prispevka plačanega," je kritičen Simič. "To, da se ministrstvo izgovarja na ZZZS, je samo iskanje izhoda, ker tega niso imeli pripravljenega," je prepričan. Celotnemu pogovoru s Simičem lahko prisluhnete v priloženem videu.

Letos bo po ocenah ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi minister Simon Maljevac, v državno blagajno iz tega naslova steklo skoraj 260 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa približno 650 milijonov evrov.