Slovenija

Iz smeti pride spet v naše roke petina odpadkov

Ljubljana, 17. 04. 2010 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Barbara Smajila
Komentarji
17

Koliko Slovenci ločujemo odpadke, koliko odvrženih po predelavi spet kupimo in kam se glede tega uvrščamo na lestvici evropskih držav, smo se pogovarjali z direktorjem direktorata za javne službe in investicije.

Smeti
Smeti FOTO: Reuters

Ob zeleno obarvanem koncu tedna smo želeli ugotoviti, kako pridni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov. Na žalost ažurnih podatkov nismo dobili, saj bo dokumentacija za leto 2009 objavljena v teh dneh, kot nam je povedal vršilec dolžnosti direktorja direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak. Zadnji podatki sicer po njegovih besedah kažejo, da smo (bili) v evropskem povprečju, vendar pa, zagotavlja, se situacija hitro izboljšuje. Edino, na kar nam ni vedel ali želel natančno odgovoriti, je bilo vprašanje o izvozu odpadkov oziroma sekundarnih surovin, ki so z ekonomskega vidika zelo pomemben artikel. Več v intervjuju.

Gospod Dejak, zakaj je ločevanje odpadkov in recikliranje po vašem mnenju pomembno? Verjetno ni zanemarljiv niti ekonomski vidik.

Kot prvo, gre za nacionalne cilje na področju varovanja okolja. Leta 2005 smo sprejeli nacionalni program, v katerem smo jasno zapisali, kakšni so naši cilji na področju ravnanja z odpadki. Odpadki v okolju jasno povzročajo škodo, prihaja do sprememb, zato je treba vsakega odstraniti in na specifičen način obdelati. V tem procesu seveda nastopa tudi ekonomski vidik. Eden od ciljev je tako, da povečamo recikliranje do leta 2020 na 50 odstotkov celotne količine in s tem dobimo nove surovine za nadaljnjo predelavo.

Kakšen delež odpadkov ta trenutek Slovenci ločeno odvržemo?

Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, so iz leta 2008. Po teh podatkih je bilo takrat približno 21 odstotkov odpadkov ločeno zbranih, štirje odstotki so šli v kompostiranje. Seveda se del teh ločeno zbranih frakcij po obdelavi vrne na odlagališča. Če sumariziramo, torej od ločeno zbranih frakcij enajst odstotkov koristno uporabimo.

To torej pomeni, da enajst odstotkov vseh teh odpadkov pride čez celoten proces spet do uporabnika.

odnašanje smeti
odnašanje smeti FOTO: Reuters

Tako. S tem podatkom nismo zadovoljni, mislim pa, da je ta statistika nekoliko zastarela. Od leta 2008 naprej smo namreč intenzivno delali na sistemu z izvajalci javnih služb, s komunalnimi podjetji po občinah. Sprejeli smo pravilnike in v zadnjih dveh letih se je število ekoloških otokov oziroma zbirnih centrov skokovito povečalo v celotni Sloveniji, nastajajo tako rekoč dnevno. Trend je absolutno pozitiven.

Kolikšen del države pa še vedno ni pokrit s takšnimi ekološkimi otoki?

Izvajalci javnih služb imajo jasne predpise, na koliko prebivalcev morajo imeti ekološke otoke, zbiralnice, kako je to v ruralnem okolju, kako v mestnem itn. Tako da mislim, da danes ni več nobene javne službe, ki ne bi imela v takšni ali drugačni obliki organiziranega ločenega zbiranja odpadkov. Seveda pa so še vedno točke, ki so slabše pokrite. Na to opozarjamo in mislim, da se stanje izboljšuje.

Imate kakšno strategijo, kako ljudi spodbuditi ali prisiliti, da bi bolj in pogosteje ločevali odpadke?

Ekološka karavana
Ekološka karavana FOTO: POP TV

Izdelano imamo osnovo celotne strategije, ki obsega spremembo predpisov, izgradnjo potrebne infrastrukture in ekonomskih ukrepov, po katerih bodo kaznovani vsi izvajalci javnih služb, ki ne bodo dosegali potrebnega ločenega zbiranja. Aktivno sodelujemo tudi z nevladnimi organizacijami, ki pripravljajo akcije po šolah, izdajajo publikacije, delavnice … Mislim, da gre pri vsem tem za osveščanje ljudi, tudi s pozitivnim odnosom, ki ga imajo mediji v zadnjem času do te teme. Ozaveščenost med ljudmi je že na precej visoki stopnji, čeprav se še vedno najdejo tudi takšni, ki mislijo, da gre za muho enodnevnico. Nasprotno, mi menimo, da je to proces, v katerega se bomo morali počasi vključiti vsi, zavedati pa se moramo tudi, da gre za kulturni standard.

Kam se Slovenija glede ločenega zbiranja in recikliranja za enkrat uvršča glede na evropske države?

Tudi ti podatki so nekoliko starejši, iz leta 2008. Takrat smo bili nekje v evropskem povprečju. Seveda pa s tem nismo zadovoljni. Nekatere naše sosednje države so v tem bistveno uspešnejše, največ pogledujemo proti Avstriji. Menimo, da ni nobenega razloga, da se Slovenija v doglednem času ne bi približala državam v evropskem vrhu.

Pa še malo o predelavi. Katera podjetja dobijo ločene odpadke in kaj se potem z njimi zgodi?

Več o trgovanju z odpadki oziroma sekundarnimi surovinami bomo objavili v prihodnjih dneh.

Za različne odpadke so vzpostavljeni različni režimi. Če govorimo o posameznih frakcijah, so nekatere pod režimom podaljšane odgovornosti – sem spadajo kartonska embalaža, kovine, računalniška oprema, steklo … To pomeni, da so proizvajalci odgovorni, da takšne odpadke prevzamejo. To naredijo tako, da družbe, ki so jih pooblastili, to odpadno embalažo zbirajo, zaračunana pa je že kot vhodni strošek. Nekateri drugi odpadki so medtem dostopni na prostem trgu. Kapacitet za predelavo v Sloveniji nekaj imamo, nekaj jih nimamo, zato se moramo v tem primeru dopolnjevati s sosednjimi državami. Pričakujemo, da jih bomo zgradili še več, predvsem na področju komunalnih odpadkov, kjer še posebej zaostajamo. Priznati si moramo, da zastavljen koncept regijskih centrov, kjer bi se predelovali komunalni odpadki, ne napreduje tako, kot smo si zastavili, zato vse preveč odpadkov konča na odlagališčih.

Rekli ste, da na tem področju obstaja tudi nekakšna trgovina. Ali to pomeni, da Slovenija tudi izvaža del odpadkov?

Seveda, to je sekundarna surovina, ki je predmet nadaljnje predelave.

To pomeni, da nekatere odpadke izvažamo?

To niso več odpadki, ampak surovine.

Na Slopak, preko katerega gredo v predelavo vse sortirane plastenke, smo poklicali za informacijo o tem, koliko plastenk letno zberejo. Podatka še nismo dobili, smo pa na njihovi spletni strani zasledili, da letno zberejo 100.000 ton odpadne embalaže, in sicer plastenk, folij, vrečk, kartonov, škatel, pločevink, konzerv in embalaž mleka in sadnih sokov ter jogurtov, šamponov, pralnih praškov.

Pogovarjali smo se namreč z gospodom, ki se ukvarja s predelavo PET plastenk, a mora te uvažati iz Nemčije. Zakaj? Ali v Sloveniji ne zberemo dovolj ločenih plastenk?

Na to vprašanje bi težko odgovoril, glede na to, da gre za konkreten primer. Dejstvo je, da plastične embalaže zberemo premalo, pa tudi ta, ki jo, včasih ni ustrezne kvalitete, ker je umazana in neprimerna za nadaljnjo uporabo. Zaradi tega mora verjetno gospod z uvoženimi sekundarnimi surovinami dopolnjevati svoj obrat.

Torej ni vsak odpadek, namenjen predelavi, tudi primeren za to?

Sekundarne surovine so ločeno zbrani odpadki, primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo.

Najbolj primerno je zbiranje od vrat do vrat, čim bolj na izvoru zajamemo odpadke, tem bolj čiste frakcije dobimo. Čim bolj čiste frakcije so, tem bolj primerne so za nadaljnjo uporabo. To seveda ne pomeni, da ostale frakcije niso uporabne – če nič drugega, jih lahko uporabimo za pridobivanje energije. Obstaja torej različna hierarhija teh odpadkov. Ne moremo si privoščiti, da bi šli v nekakšen purizem. Bistveno je, da imamo sistem, ki zajame celoto odpadkov, ki jih lahko koristno uporabimo.

Še eno politično vprašanje. Prejšnji minister za okolje Karl Erjavec je s položaja 'odletel' zaradi nedoseganja rezultatov prav na področju ločenega zbiranja odpadkov. Se je s prihodom novega ministra Roka Žarnića kaj spremenilo?

Najprej moram vzeti v bran ministra Erjavca. On je namreč zastavil nekaj od teh akcij, s katerimi zdaj nadaljujemo. Nepravilnosti, ki jih je očitalo računsko sodišče, pa so se nanašale na obdobje izpred njegovega ministrovanja. Računsko sodišče je zaključilo, da nekateri popravljalni ukrepi, ki so bili na ministrstvu pripravljeni, niso bili zadostni, in tukaj se je novi minister hitro vključil, uvedel nekatere organizacijske spremembe, boljšo koordinacijo.

Še tole za konec: se boste udeležili čistilne akcije?

Jaz bom dežurni tukaj na sedežu direktorata, kjer bom zadolžen za koordinacijo med izvajalci javnih služb, organizatorji akcije in tako naprej, minister pa se bo skupaj s celotnim kolegijem udeležil čistilne akcije.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

komentiraj
19. 04. 2010 13.32
Gospod Predsednik....organizatorji si zalužijo medalje....ne pa rzani Ertli...itd
fros
18. 04. 2010 11.39
itak da je rekorno zbranih bio odpadkov, če je pa zastonj odvoz.
littleSister
18. 04. 2010 10.03
za locene odpadke bi moral biti odvoz smeti zastonj !!!! tko pa tudi sam sumim, da komunala (drzava) glumi in vse skup zakopje, ker je pac ceneje kot da bi reciklirali.
Sweet_Cocaine
18. 04. 2010 07.34
"Kolikšen del države pa še vedno ni pokrit s takšnimi ekološkimi otoki?" Nas del drzave, se je pokrit z salonitkami.
blue05
17. 04. 2010 21.38
pridite pogledat na Vrhniko, ki je glede sortiranja odpadkov v Evropskem vrhu.
MIZANTROP
17. 04. 2010 20.54
Točno vem kako potekajo zadeve na smetiščih. Najprej ljudje ozaveščeno ločujemo odpadke, komunalno podjetje jih nato ločeno odpelje na smetišče in...... Vse skupaj stresejo na isti kup. No ja, nekoč se bo vse spremenilo in današnja smetišča bodo surovinski rudniki v prihodnosti.
Spetsnaz
17. 04. 2010 18.12
Poglej ! Osebno sem pripravljen sortirat smeti, ce mi dovolijo, da jih tudi potem sam prodam! Ne bodite naivni! Pozanimajte se koliko je ena tona odpadnih Pet plastenk..za info...Koliko zamaskov je 50.000 €?
Spetsnaz
17. 04. 2010 18.10
Vse visje vsote za odvoz smeti in hkrati vse vecje zahteve po sortiranju smeti. Ce nasi socijalni podpiranci vedo, da je v smeteh velik denar! Kam izginja? Kaj mislite, zakaj ima rada mafija smeti?
Nad.oblaki
17. 04. 2010 17.21
Niko_K: največji specialist za odvoz smeti je mafijska družina Camorra v Neaplju. :)
kopalisce
17. 04. 2010 17.17
no pa še zarad pepela je evropsko ozračje zaprto za vsa plovila tko da smo zaj super očistil okolico pa še mal smo se izpušnih plinov rešil od avionov:D:D
mmmmmm
17. 04. 2010 17.12
jih ne razvrščam odpadkov mislim imamo res zbiralnike za steko,embalažo papir eko.odpatke sam ne se hecat sej ne bom mel pet različnih vrečk smeti doma.smeti se pa prodajajo,torej jih nej še razvrščajo.zaradi teh kotejnerov smo bili ob kakih 10 parkirnih mest sedaj se pa na zelenici parkira pa je huj razkopan kod bi se nam tanki vozl po njej.sej podobno je tko vseposod,,
gggg1
17. 04. 2010 17.09
@ due 17.04.2010, 12:57 Popolnoma se strinjam s tabo. Glede starega TVja pa je tako, da ti ga morajo v trgovini vzet, če kupiš novega. Pa tudi na vsakem odlagališču imajo kontejner za elektroniko.
BB29693
17. 04. 2010 14.54
Ma najprej se pozanimajte za leto 2009 kako je bilo al pa zdej kako je 2010. Ne pa z nekimi zastarelimi podatki. Pred dvema letoma v našem kraju še nismo imeli 5 različnih kontejnerjev. Imeli smo za navadne smeti, papir in steklo. Sedaj je še za plastiko in biološke odpadke.
due
17. 04. 2010 12.57
ne vem no, a vam je tako težko ločevat odpadke?? men je samoumevno da ločim plastiko, papir, biološke odpadke,... s tem ko ločujemo na nek način tudi skrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih ker prispevamo k čistejšemu okolju. mogl bi pa uvedit kazni za tist eki ne ločujejo. preden bi izpraznili zabojnike ped hišami bi jih morali pregledati, in v tistem ko bi bila npr plastenka bi lastnik dobil položnico za 200€ pa bi hiter začel usi ločevat. bi dobil nova delovna mesta (ljudi ki bi pregledovali zabojnike) in še državi napolnili proračun. je pa definitivno premalo zabojnikov za elektronske odpadke oz jih sploh ni. če se mi pokvari tv.... kam jo naj dam??? še vedn jo mam na podstrešju, ker enostavno ne vem kam z njo.
Miskolin77
17. 04. 2010 10.05
ČE BI DRŽAVA DOVOLILA ZGRADIT SEŽIGALNICE IN PREDELOVALNICE ODPADKOV TER POVIŠALA KAZNI ZA KRŠITELJE TEGA NEBI BILO V TOLIKŠNEM ŠTEVILU. NAMESTO NEPOVRATNIH EVROPSKIH SREDSTEV DAJO NAM KREDIT KIGA TREBA VRNIT(a niso nepovratna sredstva to)POVRH PA JE ŠE VEDNO OSEBNI INTERES TISTI KI PREVLADUJE.IN MI SE GREMO DEMOKRACIJO,SVOBODO GOVORA IN ŠE MARSIKAJ...
Niko_K
17. 04. 2010 08.10
Se niso Sopranovi tudi ukvarjali s smetmi?
marschal
17. 04. 2010 07.53
Izvažamo ja- v Avstrijo v sežigalnice. Pri nas samo poslušaj strokovnjake in je vse lepo. Dejansko se pa tu obračajo veliki denarji. Čez nekaj let bodo članki "velika goljufija pri odpadkih".