Problem izbrisanega kosovskega Roma Alija Berishe, ki naj bi ga slovenske oblasti v petek vrnile v Nemčijo, od koder ga bodo verjetno deportirali na Kosovo, je dobil mednarodne razsežnosti. Amnesty International je že v petek sprožila mednarodno nujno akcijo in pozvala svoje člane, naj z apeli slovenskim oblastem preprečijo Berishevo deportacijo, danes pa se s primerom Alija Berishe seznanja tudi pristojni odbor Evropskega parlamenta.
Kosovski Rom Alija Berisha je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji na območju današnjega Kosova. Od leta 1985 je živel v Mariboru, kjer je imel med letoma 1987 ter 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Leta 1992 je bil eden od 18.305 iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisanih prebivalcev Slovenije, s čimer so mu bile odrečene pravice stalnega prebivalca, vključno s pravico do zdravstvenega varstva in pravico do dela.
Po izbrisu 1993 je bil Berisha brez jasnega razloga iz Slovenije izgnan v Albanijo. Albanske oblasti so ga vrnile v Slovenijo, od koder je pobegnil v Nemčijo, kjer je zaprosil za azil. Vendar pa so nemške oblasti zavrnile njegovo prošnjo za azil in Berisho letos obvestile, da ga bodo, skupaj z družino, prisilno vrnili na Kosovo, kjer je bil rojen. Da bi se izognil deportaciji na Kosovo, se je z družino letos septembra vrnil v Slovenijo. Slovenske oblasti pa načrtujejo njegovo prisilno vrnitev v Nemčijo v naslednjih dneh, predvidoma v petek. Pričakuje se, da bo iz Nemčije deportiran na Kosovo.
Amnesty International je zato sprožila mednarodno nujno akcijo. Člane po svetu je pozvala, naj pišejo pisma - apele slovenskim oblastem, naj te zagotovijo, da Berisha ne bo prisilno vrnjen v Nemčijo in od tam na Kosovo, kjer bi lahko postal žrtev kršitev človekovih pravic. Berishi naj odobrijo stalno prebivališče v Sloveniji ter mu, kot tudi vsem drugim izbrisanim, v skladu z odločbami ustavnega sodišča retroaktivno povrnejo status stalnega prebivalca, je pojasnila generalna sekretarka Amnesty International Slovenije (AIS) Nataša Posel.
Solidarnost z Berisho in njegovo družino izražajo tudi v italijanskem Odboru za zaščito in promocijo človekovih pravic, ki predstavlja 50 različnih nevladnih organizacij. Kot je pojasnil Maurizio Gressi iz omenjenega odbora, gre za zelo urgenten problem, o katerem danes na pobudo dveh italijanskih evropskih poslancev razpravlja pristojni odbor Evropskega parlamenta.
Po Gressijevih besedah sicer ne gre le za primer Berishe, ki predstavlja le vrh ledene gore. V slovenski zakonodaji očitno obstaja vrsta pomanjkljivosti glede človekovih pravic, predvsem tistih, ki se tičejo migrantov in podeljevanja državljanstva, ugotavlja Gressi. Odbor za zaščito in promocijo človekovih pravic pa namerava s problematiko seznaniti celotno Evrop o, saj menijo, da zunaj Slovenije ni dobro poznana.
Berisheva italijanska odvetnica Alessandra Ballerini pa je prepričana, da je treba reševanje problema sprožiti na evropski ravni, da se bo preprečila Berisheva deportacija. Kot pravi, je pripravljena vložiti tudi tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice.
