V ponedeljek opoldne bodo predstavniki izbrisanih, kot so sami napovedali, začeli gladovno stavkati. Kje, še ni znano. S petdnevno gladovno stavko želijo opozoriti na trinajsto obletnico izbrisa. Prihodnji teden bi poslanci morali obravnavati posebno poročilo varuha človekovih pravic o tej problematiki, a poročila na dnevnem redu seje še ni.
Aleksandar Todorović, ki je sicer lani poleti izstopil iz društva izbrisanih, je prepričan, da želi tudi nova vlada vprašanje izbrisanih potisniti v ozadje in z njim obremeniti prihodnje generacije.
Todorović je pojasnil, da je gladovna stavka demokratičen način izražanja nezadovoljstva in protesta. "Kar se tiče udeležencev, vam za zdaj ne morem povedat ničesar," je dejal Todorović, ki ni želel povedati koliko ljudi naj bi začelo z gladovno stavko.
Kje bo skupina izbrisanih gladovno stavkala, Todorović ni želel povedati, ker meni, da bi jim lahko potem to kdo poskušala preprečiti.
Pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic je že večkrat opozoril, da kljub Todorovićevemu odhodu iz društva, še vedno lahko oboji delujejo v korist izbrisanih. "Če bodo akcije izbrisanim v korist in z njimi ne bo napadal (op. nov. Todorović) Hanžka in drugih, ki nam pri tem pomagajo, bomo take akcije tudi mi podprli, drugače pa naj jih izvaja sam s svojimi somišljeniki," je napoved gladovne stavke komentiral Krivic.
Hanžek že pred desetimi leti opozarjal na ta problem
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na začetku meseca na parlamentarni komisiji za človekove pravice predstavil posebno poročilo o izbrisanih, s katerim je želel opomniti poslance, da jih je že pred desetimi leti opozoril na ta problem, a kot pravi Hanžek, se poslanci delajo, kot da niso bili nikoli opozorjeni. Položaj izbrisanih Hanžek primerja s položajem slovenske manjšine v Avstriji.
Hanžek opozarja, da se slovenska politika obnaša, kot da ustavno sodišče ni ustavno sodišče. Enako kot se obnaša tudi avstrijska politika glede vprašanja slovenske manjšine. "Tu je podobnost nekaterih naših politikov s Haiderjevo rasistično politiko," je dejal Hanžek.
Nova vlada je dala jasno vedeti, da bodo položaj izbrisanih rešili z ustavnim zakonom, za katerega pa potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu, ki pa je nima. V društvu izbrisanih zato menijo, da vlada le zavaja javnost, da želi rešiti vprašanje izbrisanih.