Menda so že pripravljeni nekateri scenariji, po katerih vladna koalicija zbira podpise, da bi odlok še enkrat poslala na ustavno sodišče. Kako to komentirate?
Janša: Vladni koaliciji lahko rečem samo »dobro jutro«, kajti če je koalicija prvič zamudila rok za nekaj ur, ga zdaj zamuja za nekaj tednov. To bi bilo nekaj nesmiselnega in podobno, kot če bi nekomu dvakrat sodili za eno in isto stvar.
Kaj mislite, da bo v tem primeru storilo ustavno sodišče?
Janša: Mislim, da mora ustavno sodišče takšno pobudo, če bo sploh vložena, avtomatsko zavreči, kajti zakon jasno pravi, da je možno pobudo oziroma zahtevo za referendum izpodbijati do konca roka za razpis referenduma. Ta rok pa je že potekel 9. decembra.
Gospod Bohinc, zakon o referendumu bo, če bo do njega prišlo, verjetno padel. Kakšen scenarij imate pripravljen?
Bohinc: Ne bi rad z vami napovedoval, kaj se bo na referendumu zgodilo. Zgodilo se bo tako, kot bodo odločili ljudje. Možno je oboje: možno je, da bo ljudstvo z naknadnim zakonodajnim referendumom zakon potrdilo, možno pa je seveda tudi obratno. Če bo zakon potrjen, bo postal tudi veljaven, tako kot je sedaj sprejet. Manjka mu le še akt veljavnosti. Če pa ne bo, potem pa zakona ni, ker se ga odpravi.
Kaj pa to pomeni?
Bohinc: To seveda pomeni, da je treba odločbo ustavnega sodišča, njeno 8. točko, uresničevati neposredno. Skratka, da se uveljavi stališče, ki ga je ustavno sodišče v svoji obrazložitvi odločbe tudi izrecno zapisalo - da je treba upravne odločbe o priznanju statusa za nazaj nasloniti kar na odločbo ustavnega sodišča. Kar pa je s strani pravne stroke, to je bilo tudi večkrat povedano, močno sporno.
Vi ste že napovedali, da boste po volitvah zahtevali odgovornost v primeru, če bo prišlo do kakršnihkoli odločb oziroma izvršitve tega zakona?
Janša: Ne, če bo prišlo do izvršitve zakona, potem bo to v redu. Narobe bi bilo, če bi upravni organi izdali odločbe brez zakonske podlage, kajti ustava to izrecno prepoveduje. Mnenje Cirila Ribičiča, ki ga je zapisal v obrazložitvi ustavnega sodišča, pač ni nad ustavo. Doslej se še ni zgodilo, da bi kdorkoli izdal odločbo brez zakonske podlage, kajti odločbe ustavnega sodišča niso neposredno izvršljive. Če bi bile, bi imeli na podlagi odločbe ustavnega sodišča leta 2000 volitve po večinskem volilnem sistemu, saj je tako pisalo v odločbi ustavnega sodišča. Ker pa parlament zakona ni sprejel, teh volitev pač ni bilo. Skratka, kakršnakoli odločba bi bila izdana brez zakonske podlage, bi bila nična, neveljavna in kdorkoli bi to naredil, bi zlorabil svoje pooblastilo in bi za to kazensko odgovarjal.
Kaj pravite na to?
Bohinc: Mi smo vseskozi zastopali takšno stališče, to je bilo tudi stališče desetih pravnih strokovnjakov, ki je glede tega na naše zaprosilo izdelalo mnenje. To pa je stališče, da je četrti odstavek 154. člena ustave tisti, ki izrecno terja zakonsko podlago na zakonu temelječega predpisa za izdajo upravnih odločb, vendar pa pomemben zasuk vendarle predstavlja sedaj to stališče ustavnega sodišča. V obrazložitvi je sicer vendarle zelo eksplicitno in nedvoumno zapisano, nekako celo zavezujoče, da bi ministrstvo za notranje zadeve že sedaj moralo izdati odločbe, ne glede na to ali je zakon sprejet ali ne. Za to ni ovire. To seveda zahteva nov premislek. Verjetno se bomo morali odločiti v tem smislu, da bo odločbe treba izdati.
