Ministrstvo za notranje zadeve je danes začelo vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim. Ker tehnični zakon, ki bi zakonsko določil način izvršitve odločbe ustavnega sodišča iz 3. aprila 2003, zaradi referendumske pobude ni začel veljati, notranje ministrstvo upravne odločbe izdaja neposredno na podlagi osme točke omenjene odločbe ustavnega sodišča. Pri tem se sklicuje na 4. odstavek 153. člena ustave, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Da je odločbe ustavnega sodišča šteti za zakonit predpis, pa je ustavno sodišče prvič obrazložilo v svojem sklepu z 22. decembra lani, zatrjujejo na ministrstvu.
Ministrstvo v odločbah na podlagi vpogleda v podatke iz registra stalnega prebivalstva ugotavlja, da je imel posameznik na dan 23.decembra 1990 in 25. februarja 1992 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. V postopku tudi ugotavlja, ali je oseba do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje dejansko živela v Sloveniji, kot tudi, kdaj je bilo to dovoljenje osebi vročeno. Ministrstvo začenja z vročanjem odločb tistim, ki so jim bila dovoljenja za stalno prebivanje izdana jeseni leta 1992 ter nato po vrstnem redu zaporedja let, še pojasnjujejo v sporočilu za javnost. Poudarjajo tudi, da se z izdano odločbo zgolj ugotavlja stalno prebivanje osebe v Sloveniji od 25. februarja 1992 (dan izbrisa) do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Odločba sama po sebi pa ne prinaša nobenih pravic do odškodnine.
Minister Bohinc je v zadnjih tednih napovedoval, da bo ministrstvo začelo izdajati dopolnilne odločbe, vendar je odločitev večkrat preložil. Zagovarjal je namreč rešitev problematike z ustavnim zakonom, s katerim bi celovito rešili vprašanje izbrisanih, tudi tistih, ki jih zadeva tehnični zakon. Bohinc je tudi poudarjal, da bodo izdajo z odločb počakali, dokler bo obstajala najmanjša možnost dogovora strank o ustavnem zakonu. Sicer pa je predsednik SDS Janez Janša napovedal, da bodo vložili interpelacijo zoper Bohinca, če bo ta začel izdajati dopolnilne odločbe brez zakonske podlage.
Koliko referendumov?
Opozicijski SDS in NSi (koalicija Slovenija) sta v državni zbor vložili pobudo z več kot 1000 podpisi volivk in volivcev za začetek zbiranja podpisov v podporo predhodnega zakonodajnega referenduma o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih. Pobudo za zbiranje podpisov je opozicija vložila po burnem razpletu dogajanj v slovenskem parlamentu, ko državni zbor na zahtevo ustavnega sodišča ni določil novih rokov za izvedbo referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih ter je ob obstrukciji opozicijskih SDS, NSi, SNS in koalicijske SLS končal drugo obravnavo sistemskega zakona.
Zaradi vložene pobude državni zbor ne more začeti tretje obravnave sistemskega zakona. Skupina poslancev s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem (SDS) pa je v državni zbor vložila tudi predlog ustavnega zakona.
Pobudo bo Pahor posredoval v presojo
Glede na to, da gre za referendumsko pobudo, jo bo predsednik državnega zbora Borut Pahor najprej posredoval v presojo notranjemu ministrstvu ter najverjetneje še parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Ta naj bi preverila, ali je bila pobuda vložena v skladu z ustavo in zakonodajo ter ali izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje.
Pridobivanje statusa stalnega bivališča
Po mnenju pobudnikov bi morali izbrisani, ki bi želeli status stalnega bivališča pridobiti za nazaj, pojasniti okoliščine, zaradi katerih si niso pravočasno pridobili svojega statusa. Prav tako naj bi bile do statusa za nazaj, od 25. februarja 1992, upravičene le tiste osebe, ki so si ves čas prizadevale urediti svoj položaj, vendar ga zaradi objektivnih okoliščin ali kršitev upravnih organov niso mogle. Predlagajo tudi izključitev uveljavljanja pravic, ki so vezane na status stalnega prebivanja za nazaj.
S predlogom za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine pa naj bi po mnenju predlagateljev rešili zaplete, ki so nastali zaradi različnih tolmačenj nekaterih določb omenjenega ustavnega zakona. Ta med drugim določa, da lahko dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ustavnega zakona dobijo le osebe, ki so neprekinjeno živele v Sloveniji od 23. decembra 1990. Stalno prebivališče pa naj bi se jim priznalo od dne, ko je vložila prošnjo, vendar le, če je bila prošnja nezakonito zavrnjena, zavržena oziroma organ ni izdal dovoljenja kljub temu, da bi ga moral. Do stalnega bivališča od vložitve prošnje pa naj bi bili upravičeni tudi tisti, ki zaradi objektivnih okoliščin, kot so bile denimo vojne razmere, niso mogle pridobiti vseh potrebnih dokumentov in so bile zato njihove prošnje zavržene.
Upravičencem 150.000 tolarjev odškodnine
Osebe, ki bi bile upravičene do stalnega bivališča od vložitve vloge dalje, bi bile po predlogu omenjenega ustavnega zakona upravičene do največ 150.000 tolarjev odškodnine za materialno škodo, ne bodo pa mogle uveljavljati odškodnin za nepremoženjsko škodo.
Predlog ustavnega zakona predvideva tudi možnost revizij postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje. Te bi lahko zahtevali državni tožilec, državni pravobranilec, zveza veteranov vojne za Slovenijo in drugi posamezniki, ki izkažejo pravni interes.
Podobnik: Referendumska pobuda posledica odločitve DZ
Predsednik koalicijske SLS Janez Podobnik je pobudo koalicije Slovenije za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za razpis predhodnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih ocenil kot posledico ponedeljkove odločitve državnega zbora. Ta je namreč zavrnil spremembe odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Sicer pa je predsednik SLS ponedeljkovo dogajanje v državnem zboru ocenil kot nenavadno, saj so ga spremljale nekatere iracionalne rešitve. Po njegovem mnenju je zaplet mogoče rešiti le s pogovori vseh parlamentarnih strank.
Ponedeljkova odločitev državnega zbora, da zavrne spremembe odloka o razpisu referenduma, pa predstavlja slabo popotnico za nadaljnje pogovore. Državni zbor bi moral v ponedeljek izpeljati svojo ustavno obveznost, ki je kot taka nedotakljiva, prav zato bi bilo treba umiriti konje in se začeti vnovič pogovarjati. Nastalo situacijo pa bi po Podobnikovem mnenju lahko rešili na dva načina, in sicer, da bi ustavno sodišče pozvali, da samo določi nove referendumske roke, ali pa bi oblikovali nov predlog sprememb odloka o razpisu referenduma.
Ustreznega dogovora brez dialoga vseh političnih strank ne bo mogoče doseči, je še prepričan prvak SLS, zato vnovič predlaga oživitev koordinacije predsednikov parlamentarnih strank. V SLS namreč menijo, da samostojne akcije posameznih političnih strank ne bodo obrodile sadov, najboljša rešitev za ureditev problematike izbrisanih pa bi bil sprejem ustavnega zakona, pri tem pa pomemben prispevek predstavlja osnutek ustavnega zakona, ki ga je državnemu zboru posredoval državni svet. V dosedanjih pogovorih se je pokazalo, da se ključno vprašanje nanaša na obseg pravic. Sicer pa prvak SLS še ni videl ponedeljkovega predloga ustavnega zakona, ki ga je v proceduro vložila koalicija Slovenija.
Podobniku se zdi sporen tudi dvom v institut predsednika državnega zbora, saj se je Borut Pahor po njegovem mnenju trudil demokratično voditi sejo državnega zbora. Tako je po njegovem mnenju nujno potrebno povrniti ugled institutu predsednika državnega zbora, za pomiritev razmer pa bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da bi v razpravo posegel tudi predsednik republike Janez Drnovšek.
Vzajemna obtoževanja koalicijskih in opozicijskih strank
Po tem ko je državni zbor v ponedeljek s 35 glasovi proti 31 zavrnil spremembe odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, je ta odločitev sprožila plaz obtoževanj med koalicijskima ZLSD in LDS ter opozicijsko koalicijo Slovenija. Slednja, ki je takoj po odločitvi državnega zbora vložila referendumsko pobudo na sistemski zakon o izbrisanih in predlog ustavnega zakona, namreč LDS in ZLSD obtožuje največje kršitve ustavnega reda doslej. Po drugi strani pa v ZLSD in LDS poudarjajo, da opozicija vprašanja izbrisanih ne želi rešiti, temveč ga zavlačevati vse do volitev. V vladnih strankah tudi zagotavljajo, da ne nasprotujejo referendumu, temveč si zgolj prizadevajo, da bi oba referenduma - tako o sistemskem, kot tudi o tehničnem zakonu - potekala sočasno.
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je koalicija Slovenija (SDS in NSi) po mesecu dni iskanja skupnega dogovora zaobšla tudi pobudo državnega sveta o sprejemu ustavnega zakona. Po ponedeljkovi seji državnega zbora je postalo jasno, da v opoziciji ni bilo pripravljenosti za iskanje skupnih rešitev glede reševanja problematike izbrisanih, saj so se vse izjave o pripravljenosti na kompromis izkazale za laži, meni Potrč. S ponedeljkovo pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih pa SDS in NSi to vprašanje zgolj zavlačujeta v predvolilni čas. Potrč, ki je zavrnil očitke izrečene na račun predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, je tudi prepričan, da želita SDS in NSi z lažmi in polresnicami prevarati volivke in volivce.
V LDS so prepričani, da vladna večina v ponedeljek z zavrnitvijo sprememb odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih ni ravnala protiustavno. Kot je pojasnil izvršni direktor LDS Bogdan Biščak, je namreč odlok o razpisu referenduma že sprejet in velja, državni zbor pa v ponedeljek ni določil le rokov za referendumska opravila. Za to ustavno sodišče državnemu zboru tudi ni določilo nikakršnih rokov, vendar pa je državni zbor dolžan te roke določiti v razumnem roku. Kot je napovedal Biščak, si bo LDS prizadevala, da bo referendum z vsemi roki razpisan v nekaj dneh. Z glasovanjem pa niso želeli preprečiti referenduma, temveč zgolj omogočiti razpis obeh referendumov - o tehničnem zakonu in morebitnega o sistemskem zakonu o izbrisanih - hkrati.
Poslanec LDS Jelko Kacin je povedal, da se je vojna v Sloveniji končala po desetih dneh, Slovenijo pa je sedaj "treba zavarovati pred najzaslužnejšimi osamosvojitelji." "To govorim zato, ker sem bil del tiste Demosove vlade, ki se je takrat s tem ukvarjala in je storila tudi kakšno napako," je dodal Kacin.
V SMS menijo, da državni zbor v ponedeljek ni upošteval vseh norm, ki bi jih sicer moral. Vodja poslanske skupine SMS Igor Štemberger je namreč prepričan, da je parlament s tem, ko je zavrnil spremembe odloka o razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, kršil najvišje državne akte. Tako upajo, da bo državni zbor storjeno napako čim prej odpravil in referendum v prihodnjih dneh vendarle razpisal. Poslanci SMS so spremembe odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih podprli. Po mnenju stranke mladih nosita krivdo zato, da je vprašanje izbrisanih preseglo mejo zdravega in razumnega okusa, tako opozicija kot koalicija. SMS pa se je zato, ker razprave po njihovem mnenju "dišijo" po poceni predvolilni kampanji, razpravi na ponedeljkovem zasedanju odrekla.
Ponedeljkova poteza opozicijskih strank SDS in NSi, ki sta vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov v podporo predhodnemu zakonodajnemu referendumu o sistemskem zakonu o izbrisanih, je po mnenju poslanske skupine SNS kvalitetna. Onemogočila je namreč nadaljnje obravnavanje sistemskega zakona, kar je bila zaušnica za vladno politiko in bo preprečila, da bi "z nezakonitimi mahinacijami začeli izvajati odločbo ustavnega sodišča v njenem najbolj ekstremnem pomenu besede", je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec SNS Sašo Peče.
