Izenačitev študentske in upokojenske bruto postavke ter izboljšanje položaja študentov

Potem ko je koalicija ob epidemiji covida-19 in posledični kadrovski stiski s februarja sprejetim zakonom o interventnih ukrepih za podporo trgu dela zakonsko omogočila povečan obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, so v Levici predlagali izenačitev minimalne urne postavke za to delo z minimalno postavko, določeno za občasno delo dijakov in študentov, ki znaša 5,21 evra neto.

Koalicija je na matičnem odboru državnega zbora za delo sprejela dopolnilo, ki postavki izenačuje na bruto ravni, s čimer je minimalno postavko za delo upokojencev na neto ravni zvišala le za 29 centov na 4,49 evra neto. V Levici so nato v obravnavi v DZ želeli z dopolnilom to vrniti v izhodiščni predlog in neto izenačitev, a jim na tokratnem zasedanju državnega zbora to ni uspelo. Za dopolnilo je glasovalo 28 poslancev, proti pa 35 poslancev.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je v obravnavi predloga novele minuli četrtek ponovila, da vlada izenačitev višine urne postavke za obe skupini podpira, a le na bruto ravni. Kot je spomnila, sta namreč vrsti dela različno obremenjeni.

Dajatev iz naslova občasnega dela za upokojence znaša 25 odstotkov, za dijake in študente pa 18 odstotkov. Slednji v višini 15,5 odstotka plačujejo tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če vanj niso vključeni na drugi pravni podlagi, upokojenci pa tega prispevka niso dolžni plačevati. Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je za dijake in študente določen pri 0,52 odstotka, za upokojence pa v pavšalnem znesku 10 evrov.

Državni zbor je na tokratni seji z 68 glasovi za in nobenim proti sprejel predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki bo s predvidenimi ukrepi lajšal študentsko življenje. Predlog novega zakona, ki bo nadomestil obstoječega, so v zakonodajni postopek vložili v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB in SNS s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. Predlog pa je oblikovala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) tako, da zakon naslavlja številne težave, s katerimi se soočajo študentje pri študiju.

Med ključnimi rešitvami je postopno zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračunov upravičenosti do socialnih transferjev. Pomemben ukrep je tudi predvideno zvišanje subvencije za študentsko prehrano z 2,82 evra na 3,5 evra.

Z novim zakonom se uvajajo tudi druge izboljšave za študente, kot so digitalne študentske izkaznice, omejitev višine vpisnin oz. administrativnih stroškov vpisa na visokošolske zavode in študija.

Zakon celovitejše naslavlja tudi študente s posebnimi potrebami in nadarjene študente. Povečujejo se tudi namenska sredstva za gradnjo študentskih domov, podaljšuje se tudi čas koriščenja prehrane od 7. do 22. ure, zdaj velja od 8. do 21. ure) ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni mogoče.

V ŠOS so veseli soglasne podpore zakonu. "Verjamemo, da so predlagani ukrepi korak bližje dostopni in kakovostni izobrazbi za vse. Sprejetje zakona je eden večjih dosežkov ŠOS, saj dijakom in študentom skupno zagotavlja več kot 35 milijonov evrov letno dodatnih sredstev na različnih področjih. Zavedamo se, da ostajajo nerešene še problematike, ki jih naš zakon ni naslavljal, a si ravno tako zaslužijo našo pozornost. Tudi te bi želeli v prihodnje urediti na podoben način, kot smo to storili z obema predlogoma Zakona za urejanje položaja študentov, torej na podlagi študentske iniciative in pod okriljem Študentske organizacije Slovenije," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica ŠOS Marike Grubar.