Izgube v zdravstvu

Na današnji okrogli mizi Instituta za ekonomske raziskave v zdravstvu (INERHC) v Ljubljani je zunanji sodelavec instituta Ivan Eržen poudaril, da je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji neučinkovit. Na okrogli mizi so predstavili rezultate raziskave o stanju nekaterih področij slovenskega zdravstvenega sistema.

Eržen je kot ključni problem zdravstvenega sistema izpostavil, da manjka podatek o potrebah prebivalstva po zdravstveni oskrbi. Gre za po njegovem mnenju enega ključnih elementov, ki je nujna predpostavka za zagotovitev učinkovitosti sistema. Celoten zdravstveni sistem temelji zgolj na ponudbi, torej obstoječi mreži javne zdravstvene službe, ki pa ni odraz potreb prebivalstva po zdravstveni dejavnosti, ne demografskih trendov, je še opozoril.

Izhodišče za okroglo mizo, ki je potekala v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in razpravo o učinkovitosti v sistemu delovanja zdravstvenih zavodov, so bili izsledki nove letne raziskave o stanju nekaterih področij slovenskega zdravstvenega sistema.

Nesmoterna raba sredstev

Izsledki raziskave kažejo na nesmotrno rabo javnofinančnih sredstev pri urejanju nekaterih področij zdravstva, kot so financiranje zdravil, lekarniške dejavnosti, plačnega sistema v zdravstvu in drugih področij, je v izjavi za javnost po koncu okrogle mize sporočil direktor instituta Aleš Živkovič. Raziskava se poleg omenjenega ukvarja tudi s problematiko upravljanja in vodenja zdravstvenih institucij, njihovo mrežo ter odzivnostjo na potrebe po zdravstveni oskrbi.

Regulacija cen zdravil in razvrščanje je po mnenju ekonomista Živkoviča še vedno izjemno neučinkovita ter javnofinančno nesmotrna. "Zaradi neprimernosti pravnih predpisov, ki regulirajo cene zdravil še vedno prihaja do neučinkovite regulacije cen zdravil na ravni proizvajalca ter neprimernega nadzora marž veletrgovcev z zdravili. Precenjenost zdravil, predvsem generičnih, ki jih takšna regulacija povzroča ter neprimernost uravnavanja marž veletrgovcev z zdravili se odraža v javnofinančnih in drugih izgubah zdravstvenega sistema, in sicer v višini 57 milijonov evrov letno, kar je skoraj 15 odstotkov vseh sredstev, namenjenih zdravilom," je na okrogli mizi opozoril Živkovič.

Sistem razvrščanja zdravil

Prav tako se je za problematičnega izkazal tudi sistem razvrščanja zdravil na liste, ker se zaradi neupoštevanja ekonomskih in javnofinančnih dejavnikov pri samem razvrščanju zgolj v primeru treh zdravil pojavljajo izgube v višini 11 milijonov evrov letno, je še opozoril.

Poleg po njihovem mnenju problematične ureditve regulacije cen zdravil so predstavniki instituta opozorili tudi na neprimernost ureditve lekarniške dejavnosti. Kot je danes opozoril Živkovič, so zaradi kartelne zasnove lekarniške panoge v Sloveniji ter neprimernega sistema ureditve njenega financiranja, soočamo s stroškovno izjemno neučinkovito panogo, ki predstavlja prekomerno breme tako za javno blagajno kot ostale zdravstvene zavarovalnice.

Skupne javnofinančne in druge izgube, ki izvirajo iz neprimerne zdravstveno-ekonomske politike na področju zdravil, upoštevajoč tudi problematično ureditev sistema razvrščanja zdravil na liste, tako znašajo vsaj 75 milijonov evrov letno oziroma približno 17 odstotkov vseh izdatkov za zdravila, so še opozorili predstavniki instituta.

Neučinkovitost posameznih zavodov

Na okrogli mizi so opozorili tudi na neučinkovitost v primeru financiranja ambulantne dejavnosti ter pri njenem izvajanju. Izsledki kažejo, da se v primeru zgolj štirih bolezenskih stanj v šestih javnih bolnišničnih zavodih ti programi preplačujejo v višini kar 25 milijonov evrov, kar kaže na izjemno stroškovno neučinkovitost nekaterih bolnišnic pri izvajanju ambulantne dejavnosti, je na okrogli mizi poudaril sodelavec instituta Rado Pezdir.

"Nekonsistentnost pri obravnavi enakih bolezenskih stanj v različnih javnih zavodih kaže na neučinkovitost posameznih zavodov pri opravljanju programov, kar povzroča izgube v višini štirih milijonov evrov letno ter s tem predstavlja kar 30 odstotkov celotnega financiranja zajetih programov," je še opozoril Pezdir.

V INERHC so analizirali tudi povezavo med kakovostjo zdravstvenih storitev oziroma zadovoljstvom bolnikov ter produktivnostjo posameznih bolnišnic. Rezultati so po Pezdirjevih besedah potrdili že dolgo prisotne domneve ter pokazali, da sta kakovost storitve ter zadovoljstvo bolnika pogojena s produktivnostjo posamezne zdravstvene ustanove oziroma da je zadovoljstvo bolnika višje v primeru bolj produktivnih zdravstvenih ustanov.