Izgubljena načelnica generalštaba Alenka Ermenc nadaljuje čistke v vrhu vojske

Zadnja 'žrtev' Alenke Ermenc je zdaj že nekdanji načelnik oddelka za odnose z javnostmi Simon Korez. Brez obrazložitve ali pogovora, kot načelnica rada počne, ga je tik pred upokojitvijo pospravila v Center vojaških šol za pomočnika PR-ja. Novinarji moramo biti že po definiciji sicer v zelo pazljivih odnosih z oddelki za odnose z javnostmi, a v primeru Simona Koreza lahko z gotovostjo trdimo, da je bil eden najboljših ali celo najboljši PR-ovec v Sloveniji. Gre za človeka, ki ima enako število podpornikov in nasprotnikov v sistemu obrambe in tudi mi smo bili z njim pogosto v navzkrižju, a tudi kritiki mu priznavajo, da v 19 letih v svojem delu ni naredil niti ene strokovne napake. Venomer, tudi v primeru Alenke Ermenc in malteške afere, je opravljal svoje poslanstvo in zagovarjal interese vseh načelnikov in interese Slovenske vojske. Hkrati pa je poskušal – velikokrat izkušeno, zvito ali pretkano – zadovoljiti vse novinarske potrebe in ohraniti visok nivo transparentnosti do slovenske javnosti.

Obraz Slovenske vojske

Simon Korez je tudi najstarejši in najbolj izkušen PR-ovec v Sloveniji, svoje delo je opravljal od leta 2000 in komuniciral v imenu vojske in s tem tudi države več kot tisočkrat. Javnost si ga bo zapomnila po tem, da je leta 2006 sporočil, da je med letom umrl pilot Slovenske vojske, ki je strmoglavil s pilatusom PC9. Leta 2009 je komuniciral samomor vojakinje na misiji v Kosovu, leta 2014 pa ranjenega slovenskega specialca v Afganistanu. Bil je obraz Slovenske vojske.

Vojaška kariera Simona Koreza, ki je sicer višji vojaški uslužbenec 14. razreda, kar je primerljivo s činom polkovnika, pa se na začetku niti ni vrtela okoli odnosov z javnostmi. Bil je namreč eden od medvojnih poveljnikov v Pekrah leta 1991, v dramatičnem času osamosvajanja. Pred parlament je pripeljal tudi častno enoto za slovito poročanje Milanu Kučanu brigadirja Antona Krkoviča. Korez je bil šef kabineta pri načelniku Dobranu Božiču med letoma 2012 in 2015, vodil je odnose z javnostmi šestim načelnikom generalštaba. Doživel je še sedmega načelnika, načelnico Ermenčevo, ki pa z njim ni želela sodelovati, niti ne pojasniti, zakaj je tako. Kot smo izvedeli iz naših virov, je Ermenčeva oddelku za odnose z javnostmi povedala, da ga krivi za polomijo z odstavitvijo brigadirja Mihe Škerbinca, kar zagotovo ne drži in je ponovno prelaganje odgovornosti načelnice na podrejene. Nenazadnje je prav Korez branil Ermenčevo ob fotografijah reda Malteških vitezov in prostovoljk malteške pomoči.

Simon Korez svoje premestitve po našem klicu ni želel komentirati kot tudi ne svojega odnosa z Alenko Ermenc. V skopem pogovoru je dejal, da se na ukaz ne bo pritoževal, ne bo iskal pomoči sindikata, niti ni želel potrditi naših informacij, ali je načelnica ukaz o premestitvi zares podpisala takoj po videokonferenci, ko je ugotovila, da je Korez odšel domov in se ji z njim ni bilo treba pogovoriti. Ukaza mu ni vročila osebno, temveč je Koreza menda poklical šef njenega kabineta, Ermenčeva mu ni namenila niti sekunde za pogovor. Simon Korez bo sicer vse pogoje za upokojitev izpolnil avgusta prihodnje leto.

Strupeno vodenje

Že dolgo časa poslušamo od notranje javnosti, da načelnica generalštaba grdo ravna s podrejenimi, da jih javno graja in na samem hvali, da ni dorasla svoji funkciji in njena ravnanja navzven to, kot kaže, tudi potrjujejo. Njena vloga v za vse boleči sagi razrešitve Mihe Škerbinca je pokazala, da z ljudmi dejansko ne zna delati. Številni njeni sodelavci podobnega čina in njeni podrejeni govorijo o njeni neodločnosti in hkrati zajedljivosti ter maščevalnosti.

Čeprav je bil poveljnik poveljstva sil njena izbira, se zanj ni postavila, ko je vse kazalo, da bo šlo za odločitev med zamenjavo na mestu načelnika ali zamenjavo poveljnika poveljstva sil, je izbrala svoj položaj. Razrešitev in posledice le-te je prepustila ministrstvu in obveščevalno varnostni službi. Na drugi strani je razumljivo, da minister ščiti svojo izbiro načelnice, saj gre za prvo žensko na čelu vojske v zvezi NATO in si po serijski menjavi načelnikov težko privoščimo novo menjavo, pa čeprav s tem uničimo še zadnje upanje na boljše čase v Slovenski vojski.

Če smo do zdaj spremljali agonijo pri pridobivanju kadrov za vojake in podčastnike, sta se sedaj malodušje in obup razširila tudi med najvišje častnike. Eden zadnjih, ki je obupal, je Robert Klinar, polkovnik, ki je bil očitno večkrat spregledan pri vrsti za povišanje v čin brigadirja. Klinar, nekdanji poveljnik elitnih enot Slovenske vojske, bataljona vojaške policije in gorskega polka, je bil eden najboljših visokih častnikov v Sloveniji. Bil je tudi šef oddelka J2, ki je stopil v bran brigadirju Škerbincu, kar je bilo očitno zadnje dejanje njegove vojaške kariere.

Skrivanje pred javnostjo in skrivanje javnosti

O vseh očitkih smo načelnico generalštaba želeli večkrat neposredno vprašati. Večkrat smo zaprosili za intervju, ki ga je večkrat odklonila in dejala, da bo vse načrte pojasnila v drugi polovici junija 2019. Besede ni držala. Prav tako je brez pojasnila prepovedala naš intervju z brigadirjem Škerbincem, ki je zagotovo v javnem interesu. Škerbinc v pogovoru z mediji ne bi razkrival vojaških skrivnosti, ampak njegov pogled na stanje v Slovenski vojski in ozadje njegove razrešitve. Javnost je od nje v osmih mesecih slišala le 12-sekundno antagonistično izjavo po zaslišanju v državnem zboru. Alenka Ermenc zavrača tudi izjave za tuje medije, ki niso obremenjeni s slovenskimi zdrahami, kar kaže na njeno predstavo o transparentnosti sodobnega vojaškega sistema pri odnosu do javnosti. Ta je očitno za načelnico nebodigatreba, čeprav je prav ta transparentnost pod okriljem Simona Koreza pripeljala do najvišjih ocen zaupanja javnosti do Slovenske vojske. Kaj si misli o medijih, je pokazala tudi s kazensko ovadbo enega od medijev, kar je seveda njena osebna pravica, a postavlja vodjo najbolj represivnega organa med represivnimi organi v nek drug, povsem preživet čas, v duhu gnile preteklosti.

Prva ženska na čelu generalštaba v zadnjih osmih mesecih tako ni izpolnila visokih pričakovanj naših sogovornikov in javnosti, ki so pričakovali končanje umiranja Slovenske vojske na obroke, dobili pa jedke prepire, škandale, kup kazenskih in civilnih ovadb, interpelacijo in čistke v vrhu Slovenske vojske.