Potočnik je pri tem poudaril, da osrednji problem ni več neto plačništvo Slovenije v evropski proračun že takoj po vstopu v EU, temveč izboljšanje pogojev sodelovanja države v kmetijski in strukturno-kohezijski politiki unije. Po današnjem prvem krogu sklepne faze pristopnih pogajanj s petnajsterico, v okviru katere se bosta strani v prihodnjih sedmih tednih intenzivno pogovarjali o finančnih pogojih slovenskega članstva v uniji, v Bruslju je Potočnik še dodal, da pogajanja »zagotovo ne bodo med najlažjimi«.
Unija je potrdila načela, da nobena nova članica v prvih treh letih članstva ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot leto pred vstopom. Kot je zatrdil Potočnik, je EU Sloveniji že zagotovila, da ne bo neto plačnica v proračun. Slovenija zdaj želi izboljšati pogoje za kmete in regije, dobiti več sredstev za razvoj podeželja in več denarja iz strukturno-kohezijskih skladov.
EU predstavila kaj lahko pričakujemo
EU je na današnjem prvem krogu sicer neformalnih pogovorov s Slovenijo državi prvič konkretno predstavila, kaj lahko pričakuje na podlagi dogovora o financiranju širitve, ki ga je petnajsterica dosegla na vrhu v Bruslju konec minulega tedna. To bo v kratkem, najverjetneje v prvih dneh novembra, prelila v uradna pogajalska izhodišča, je povedal Potočnik in pojasnil, da je tudi slovenska stran danes predstavila svoje pogajalske zahteve. "Predstavnikom Evropske komisije in danskega predsedstva unije smo že izročili tudi papirje, s katerimi utrjujemo pogajalski položaj in dokazujemo, da so naše zahteve realne in na solidnih temeljih," je pristavil.
Zelo konkreten v svojih besedah pogajalec sicer ni bil, je pa nakazal, da se bo bil hud pogajalski boj za 2,5 milijarde evrov sredstev, ki si jih je EU na vrhu v Bruslju z zmanjšanjem predloženega svežnja za strukturno-kohezijsko podporo novinkam zagotovila za pogajalsko rezervo. "Pričakujemo, da bo EU ta denar porabila za širitev, možnosti pa je več, npr. za strukturno-kohezijsko pomoč ali pa za kompenzacijska plačila," je dejal.
Temeljne zahteva znane
Sicer pa so temeljne pogajalske zahteve znane. Na področju kmetijstva si želi država izboriti bistveno več sredstev za razvoj podeželja ter pravico do doplačevanja neposrednih plačil do ravni, kot velja v uniji, saj bi bili ob le postopni uvedbi teh subvencij, kot jo ponuja unija, njeni kmetje prikrajšani. Še vedno nezadovoljna je tudi s kvotami in referenčnimi obdobji, ki so podlaga za kmetijsko proizvodnjo, ter s sredstvi za strukturno in kohezijsko pomoč, saj ji unija ponuja praktično le šestino tistega, kar si je država dejansko želela. Kakšna je sicer konkretna unijina ponudba, pa bo znano, ko bo EU državi tudi uradno predložila pogajalska izhodišča, je danes dejal Potočnik.
