'Izid politiki ne daje legitimnosti, da ukine rtv-prispevek'

"Tesen izid referenduma ob visoki udeležbi vladajoči koaliciji ne daje prostega mandata za spreminjanje načina financiranja javnega servisa brez ustrezne javne razprave in vključevanja strokovnjakov," so opozorili v skupni izjavi Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije.

Ponovno so izpostavili, da je referendumsko vprašanje zavajajoče in da se pod obljubo finančne razbremenitve gospodinjstev skriva želja po podreditvi osrednje medijske in kulturne institucije v državi. "To dokazuje tudi zadnje, četrtkovo televizijsko soočenje na Televiziji Slovenija (TVS), ko so zagovorniki ukinitve prispevka iz vladnih strank jasno izražali želje po vplivanju na informativni program TVS," so zapisali.

Enake težnje nakazuje tudi novela zakona o RTVS, ki je bila nekaj dni pred referendumsko nedeljo vložena v vladno proceduro, brez upoštevanja opozoril in pripomb novinarskih organizacij in stroke, so dodali.

Z uveljavitvijo novele bi vlada v nov ključni organ RTVS, nadzorni svet, imenovala kar šest svojih predstavnikov od sedmih članov. "Namera vladne koalicije je jasna - finančna in upravljavska podreditev javne radiotelevizije," so opozorili.

Prehod na proračunsko financiranje ali neobvezni prispevek, skratka vse, kar ne bo jasno, predvidljivo, stabilno in zadostno financiranje, bi pahnilo RTVS v položaj, ko bo bistveno bolj ranljiva za politične in komercialne pritiske, so še izpostavili.

Predstavnica sindikata novinarjev Helena Milinković je spomnila, da so ministrstvo za kulturo pozvali, da naj umakne predlog zakona iz vladne procedure, ker je v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, z evropsko zakonodajo in temeljnimi ustavnimi pravicami.

Za generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije Špelo Stare pa je tesen izid posvetovalnega referenduma o ukinitvi rtv-prispevka zmaga za javni medij in slovenski javni prostor. Skoraj polovica volivcev je po neuradnih rezultatih namreč odgovorila, da je pripravljena plačati položnico za RTVS, čeprav jo marsikdo težko plača, je dejala za medije.

Vladajoča politika s tem izidom referenduma zagotovo ni dobila mandata za uničenje javnega medija. "Noben odgovoren politik ne bi mogel z njim zagovarjati dejanskega razkroja ali uničenja našega komunikacijskega stebra, ki je ključen tudi za slovensko suverenost," je poudarila. Takega scenarija si tudi ne more privoščiti zaradi evropske zakonodaje, meni.

Tudi izida zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi so v društvu veseli. "Mislim, da je to velika zmaga, ki preprečuje politiki, da bi brez pravne zaščite posegla v svobodo izražanja in lovila podatke in nadlegovala kritične glasove, med katerimi so seveda zelo pomembni novinarji," je še dejala Stare.

Tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je ocenila, da je rezultat izjemno tesen in jasno kaže na to, da so kakršnikoli posegi v RTVS nedopustni. Spomnila je, da so "enkrat že vodili referendum za zaščito javne RTVS in če bo treba, ga bomo še enkrat in prepričana sem, da lahko zmagamo".

Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak pravi, da rezultat predstavlja potrditev, da zavod dela dobro. Tudi ona meni, da izid vladi ne daje legitimnosti, da prispevek ukine. Gorščak je v izjavi za medije poudarila, da Radiotelevizija Slovenija (RTVS) potrebuje stabilno financiranje. "Akt o svobodi medijev pravi, da mora imeti radiotelevizija v vsaki evropski državi zagotovljeno stabilno, dolgoročno in trajnostno financiranje. Če tega ni, potem mora politika to omogočiti," je dejala.

Ob tem je poudarila, da se bi morala slovenska politika po vseh teh letih, ko financiranje RTVS ni bilo stabilno in zadostno, z javnostjo pogovoriti, kaj od RTVS želi. "Smo v 21. stoletju in ta hiša zares potrebuje preobrazbo, ampak ne tako preobrazbo, ko nekdo kar pavšalno nekaj reče, ampak preobrazbo, ki jo je treba doreči z javnostjo," je navedla. Javnosti in volivcem se je zahvalila, da so danes javnemu servisu izkazali "res veliko zaupanje".

Izpostavila je tudi dobre rezultate RTVS in sicer, da televiziji raste gledanost, radio v zelo konkurenčnem okolju ohranja poslušanost, njihov spletni portal raste na lestvici priljubljenosti, RTV 365 pa je najbolj obiskan portal za video na zahtevo.

Čeprav je referendumski izid tesen, Gorščak meni, da javnost glede RTVS ni tako razdeljena, kot se zdi po današnjih referendumskih rezultatih. Javnost si želi kakovostnih medijev, a je bilo populistično referendumsko vprašanje namenoma postavljeno tako, da je razdvojilo javnost, meni. "Tako tesen izid pomeni le to, da politika nima mandata volivcev, da ukine rtv-prispevek. Ima pa mandat, da z javnostjo opravi razpravo, kakšno RTVS si želi," poudarja predsednica uprave RTVS.

Na vprašanje, kaj bi za javni zavod pomenilo, če bi se financiral le iz proračuna, pa je Gorščak spomnila na dolgotrajna pogajanja javnega zavoda z uradom vlade za narodnosti za financiranje programov za narodnosti. Ta kažejo na to, da bi bila pogajanja z državo glede proračunskega financiranja dolgotrajna in zelo težka, RTVS pa bi bila na koncu stisnjena v kot, da mora podpisati pogodbo, tudi je v takšni obliki ne želi, je poudarila.

Medijski strokovnjak Marko Milosavljević po nedeljskem referendumu o ukinitvi rtv-prispevka ocenjuje, da je zelo velik del slovenske javnosti izrazil podporo javni radioteleviziji. "Gre za zelo dober rezultat tistih, ki smo opozarjali, da je ukinitev rtv-prispevka nevarna z vidika zagotavljanja neodvisnosti javne radiotelevizije," je dejal.

Na nedeljskem posvetovalnem referendumu o ukinitvi rtv-prispevka kaže na polovično podporo vsaki od strani, v rahli prednosti so podporniki ukinitve. Milosavljević je v nedeljski izjavi za medije dejal, da je situacija še nejasna in da bo treba počakati na glasove iz tujine. "Razlika je tako majhna, da morda lahko tudi glasovi iz tujine kaj pretehtajo ali spremenijo končni rezultat. Ampak če gledamo celostno sliko, je jasno, da se je slovenska volilna javnost, tisti, ki so odšli na referendum, dejansko razdelila natančno na polovico," je dejal.

Po njegovih besedah je rezultat glede na raziskave javnega mnenja, ki so kazale, da bo za ukinitev prispevka glasovalo bistveno več ljudi, in v kombinaciji z rezultatom zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga volivci po delnih neuradnih izidih zavrnili, "vendarle izredno dober z vidika tistih, ki so opozarjali na nevarnost tovrstnih ukrepov za državljanske pravice in za pravice medijev".

Po drugi strani pa Milosavljević ne "goji iluzij", da bi ob zmagi nasprotnikov ukinitve rtv-prispevka, ministrstvo za kulturo to zelo upoštevalo pri nadaljnjih odločitvah. Spomnil je, da so predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) že poslali v vladno proceduro. "To je na nek način zelo zgovorno sporočilo, da jim ni bilo zelo mar za rezultat tega referenduma. Drugače bi lahko še kakšen teden počakali in potem dejansko bolj natančno upoštevali tudi voljo tega referenduma," je povedal.